Še preden sem zabredel v statistiko, sem Bojani predlagal vrh imenovan Lučki Dedec, ki sva ga nekaj let nazaj ob osvajanju Ojstrice izpustila, vendar priporočava za nadihanje lepot tistih koncev. Izhodišče sva že kar klasično izbrala Kamniško Bistrico, natančneje Belo (571 m). Kje je to parkirišče? Uf, če bi kdo rabil, je bolje po telefonu, ker je na tem mestu preveč pisanja... S parkirišča nas pot vodi ob strugi potoka Kamniška Bela, vendar jo kmalu "zmanjka" v podzemlje. Iz gozdne ceste pot preide v peš pot, ki se vije strmo skozi gozd, nekaj grap, nekaj grebenčkov in pridemo na sedlo Presedljaj (1613 m). Do tu rabimo skoraj 2,5 ure in že bi če tu obrnili, bi imeli dovolj tega jurja višincev. Sedlo Presedljaj je tudi odlično izhodišče za krožno pot čez Konja (morda še Rzenik) in Pl. Dol nazaj v dolino. Sva že hodila in je res super turca. No, midva sva s sedla Presedljaj nadaljevala v smeri Korošice. Deklarirano je 2 uri, vendar se da tudi prej. Pot ni več toliko naporna, morda zaradi prelepih razgledov, ki nam jih ta pot že nudi. Preden se spustimo do Korošice, pa pri tabli Lučki Dedec zapustimo prejšnjo pot in nadaljujemo v smeri poti, ki jo nakazujejo možici. Ta nas po cca. 20 min pripelje na Lučki Dedec (2023) m, kjer se lahko počutimo kot nekje v Himalaji. Še posebej sedaj, ko so višji vrhovi že pobeljeni. Ta vrh je bil tudi najin plan, vendar sva razprla zemljevid in določila še en cilj. Ta je bil Mala Ojstrica (2017 m), ki sva jo v povsem ležernem tempu tudi osvojila. Sicer sva s tem povečala število vrhov nad 2000 m za 2 na 54, vendar pa sva s poti z Lučkega Dedca skočila še na en neimenovan vrh, ki je ali pa ni 2000 m. Pa saj ni važno, važno, da je lepo!
