Not quite. Za finale sva nekje pri Stopniku nabasala na kamen ob cesti in se je bilo pač treba ustaviti na najbljižjem spluženem delu in zamenjati sprednjo gumo, ker je bila malo na tleh. Rečeno, storjeno, nato pa fla-fla-fla. Kaj zdaj, spet ustavit. Sprednja izgleda v redu ... zadnja pa čisto na tleh. In sva menjala še enkrat, ampak tisto gumo, ki je bila res potrebna menjave. A vsaka stvar ima svoj namen. Mogoče pa bi nama više ob cesti pred avto skočila kaka srna in bi bil rezultat še hujši. A ni bilo deset sekund po tem stavku, ko nad cesto res ugledava eno srno. Pa je res imela tak pogled v očeh, kot da je uvidela nov smisel življenja in se odpovedala samomorilskim skokom na cesto in odskakljala naprej.