Pot naju vodi iz Razazije v smer Bendije. Tam me pred eno izmed domačij skoraj "poje" en pes, ki pa je verjetno zaradi dolgcajta samo malce pretegnil noge. Njegov gospodar ga le umiri, z njim pa spregovorim nekaj besed. Tu tudi izvem, da je cesta do Oblakovega vrha prevozna in tako se prične "vrhunski" načrt uresničevati. Bojana je bila "navdušena".
