Vrh nad Peski in Srednji vrh, 28.-29.07.2026 (BJŽ)

Kot vsako leto smo se tudi letos družinsko odpravili v hribe. Ker nas res veže lep spomin na okolico Krnskega jezera, smo jo ponovno mahnili tja za dva dneva, vendar verjetno po eni izmed najdaljših poti.
Statistika 1. dne. Štart pri planini Polog (Javorca) mimo izvira Tolminke, levo proti planini Lašca in do piramide, Vrh nad Peski kot cilj prvega dne ter spust…
Še pot 1. dne.
Izhodišče pri planini Polog, ura pa okrog 7 zjutraj.
Bili smo dobre volje, seveda pa prazna vreča ne stoji pokonci.
Začetek je bil za Žigo težak. Pa ne samo zanj.
Za razliko od preteklosti se nam do tu pot ni pretirano vlekla.
Zaradi del na pregradi je do tu skoraj nova cesta.
Dela na pregradi.
Prelep dan, četudi vročina že trka na čelo.
Dve leti nazaj smo šli tu desno, sedaj pa levo.
Začetek poti je dobro označen z možici.
Verjetno najtežji del, ker je bilo res toplo, bili pa smo še zelo nizko.
Pot v smeri planine Lašca.
Malce težji del, vendar za Žigo šala mala.
Malce gor in malce dol.
Del poti, ki je sicer varovan z jeklenico, vendar pa držanje ni ravno potrebno.
Evo, sedaj pa skoraj že na avtocesti do planine, pa tudi senca gozda prav prija.
Planina Lašca, kjer je bil konkreten zajtrk. V vpisni knjigi smo našli zapis, ko sva bila nazadnje tu skupaj z Bojano, pa tudi, ko sem enkrat šel sam.
Mi2.
Pogled na Mahavšček direktno nasproti.