Hudi in Grdi Vršič ter Lopa, 24.07.2026

Še vedno pri nama velja nenapisano pravilo, da ko se lotiva enega konca, se res lepiva nanj. In od lanske jeseni do letošnjega julija sama sploh nisva skočila nikamor drugam kot v bližino bivšega smučišča Kanin. Seveda je v glavi polno drugih destinacij, vendar letos malce šparava na nafti in urejava logistično ture tako, da se čim manj pozna na družinskem proračunu. Torej, kuclji nad Krnico so res prelepi, oddaljeni, samotni. Niso pa lahki, kar se je izkazalo tudi na tokratni turi, ker nisva upala čez celoten greben od Hudega Vršiča in prav do Lope. Namreč, če ne vidiva izhodišča v dolini ob morebitnem zdrsu, pač ne greva. Da pa ne bo uvod preveč suhoparen, skočimo na ta prelep odmaknjen del naših gora.

Še GPX sled.
Pričetek ture: kot sva že navajena, pri Postaji B bivše potegule na Kaninsko smučišče, nato pa s predelanima e-kolesoma hitro do planine Krnica. Namreč, s tem…
Ta slika pa kaže celotno motoviljenje tam zgoraj. Štart hoje s planine Krnica ob 6.35, nato pa po dobrih 5. minutah hoje po markriani poti skrenemo desno pod…
Malce čez 6 zjutraj. Zunaj 10 stopinj Celzija, in to 24. 7. 2026. Kolesi pripravljeni ... priznava, za kaj drugega kot za lažji dostop do izhodišča jih sploh ne…
Že pri zip-line, zgoraj na sredini pa greben, po katerem sva hotela iti.
S planine Krnica pričnemo pot po markirani stezi, vendar moramo pogledovati na desno stran, da vidimo tale del, kjer skrenemo desno. Malce moramo iskati, da…
Dolina Krnica še v senci, levo pa verjetno Mali Stador, katerega greben se nato nadaljuje navzgor proti smučišču preko Sklepa in Velikega Stadorja. No, ta…
Pogled na dolino in občutek temperature je bolj nakazoval jesen kot pa sredino poletja.
Bojana in Lopa, Bojana spodaj.
Planik toliko, da sva morala spet paziti kje hodiva.
Že dolgo ne pomniva toliko planik, in to od ene ture s Tolminskega Migovca do Tolminskega Kuka.
Nemarkirana pot nas vodi pod tem ostenjem in približno na sredini pridemo do useka, kjer sva lansko jesen omenjeno pot zapustila ter skrenila v ta usek, ki nas…
Od useka naprej se pot celo malce položi, trave so nižje in je hoja veliko bolj prijetna. Do tu so pa dolge hlače nuja zaradi mokrih trav in kopriv.
Desno od sredine slike v obliki črke U je križišče poti Prevala-Rombon (levo-desno), na oziroma z vrha Pri Banderi (desno) in naprej v smeri Hudega in Grdega…
Prejšnji dan od prehoda hladne fronte (če ne 3. v zadnjem tednu) kar nekaj sodre in ni je manjkalo tukaj zgoraj. In jaz grem tjaaaaaa, kjer je led iz severa ...
Da si jaz, kot izrazit nasprotnik viskoih temperatur, dne 24. 7. 2026 zaželim priti na sonček, pove, da je bilo res hladno.
Na že nekajkrat omenjenem križišču fruštek plac ob 8.30, prelep pogled na Rombon ter levo v ozadju Jalovec, malce levo od Rombona pa v ozadju tudi Triglav. Do…
Verjetno poleg Triglava najbolj izrazita silhueta v naših gorah. Kralj Jalovec.
Po zajtrku (saj jaz v hribe hodim samo zaradi Šparovih sendvičev; lahko bi dali že za reklamo!), pot nadaljujemo takoj levo od markirane poti Prevala-Rombon.…
Pogled nazaj, kjer ostro oko opazi sedelce v obliki črke U, kjer tudi vidimo pot Prevala-Rombon. V ozadju pa vrh Pri Banderi (2051 m).
Možici pridejo res prav, za kar je tu gor skrbela Bojana, kajti njen vid je boljši, pa tudi marsikateraga je popravila in tudi dodala; no, ene dva sem pa tudi…