Poldanovec, 30.03.2024

Budna že ob 3h, kot ponavadi...ja, pa kaj še! Včasih že, danes pa 6.50, pa še en snooze paše. Tako gre to, ko letijo ta leta mimo kot "pr norcih". Vseeno pa sva si rekla, da v soboto nekam greva, ker že toliko časa nisva hodila. Letos edino ene Hleviše, z Žigom, drugega pa ne. Žiga je že toliko velik, da ga ni težava pustitit v Idriji ali Cerknem in si lahko morda malce več privoščiva. Prvoten plan je bil sicer Porezen, vendar napovedan veter človeka odvrne od obiska, zato mi je kaj hitro na misel priletel Poldanovec. Vedel sem, da je to nekje iz smeri Dolenje Trebuše v smeri Gorenje Trebuše, kateri vrh to je in kje je izhodišče pa nisem imel pojma. Priznam,žalostno. :( Na sam Poldanovec je nekaj poti, edino ta iz Gorenje Trebuše pa je na hribi.net deklarirana kot težka, zato nisva odlašala z odločitvijo. No, pa gremo na pot.
Track povratka, kajti človek že pozablja stvari vključiti.
Vendar začnimo od začetka. Izhodišče, ki je označeno, prostora za ene 3 avtomobile, iz Dolenje Trebuše pa tudi 10 minut vožnje. Začetek poti v tej prikazani…
Ob pisanju tega besedila sem moral malce posurfati glede te Paternolijeve grape. Zanimiva in žalostna zgodba, ki pove veliko o težavnosti in nevarnosti te…
Od avta gremo najprej mimo "kmetije" in nato po tej cesti v gozd.
Vendar le nekaj metrov v gozd, saj moramo zaviti levo v Paternolijevo grapo.
Orientacijsko tu spodaj kar težavno, ker uradnih markacij ni, so sicer rdeči krogci, ki pa so deloma zelo slabo vidni. V pomoč pa so tudi rdeče črte na kamnih…
Slika je namenoma temna, da lahko v vsej svoji veličini vidimo Poldanovec v sami sredini slike. Človek se kar težko navadi, da ima na robu Severne Primorske…
Vlažno, gladko, strmo.
Od žledoloma sicer ni več posledic, je pa izredno veliko podrtega drevja od vetroloma.
Kaj kmalu naletiva na prvo težavo, ki sva jo morala rešiti z obhodom. Del poti je namreč manjkal, desno navzdol pa je bilo cca. 20 m direktno v strugo.
Pogled nazaj in teh 20 m v strugo je kar realnih.
Samo grapo prečimo kar nekajkrat.
Jeklenice so sicer v pomoč, vendar nekega občutka varnosti ti pa ne dajo.
Čeladi sva imela s seboj in sva jo tudi uporabila.
Iznajdljivost napenjalca jeklenice! Po grapici direkt navzgor, nato pa nekajkrat okrog dreves ter...
...navzdol. To je vse ena jeklenica.
Na tem spustu je tudi potrebna previdnost, kajti tudi tu delček poti manjka, jeklenice ni, trava pa ni ravno zaupanja vredna.
Podrtija.
Ja, ni heca.
Pogled nazaj.