Svačica in Stol (J), 29.06.2023

Ah, dopust. Dopust je zato, da kam gremo, sam jaz se kdaj pa kdaj zaciklam in sam nekaj delam doma. Še sreča, da pride napovedan res lep dan in si zastavim kakšen pohodek, ki se nato izkaže, da ni pohodek, ampak zelo dolg pohod. Kot, da ne bi še hodil z Ljubelja do Stola in nazaj, vendar mi emšo zamegluje spomin, da je to samo nekaj urc. Saj je res samo nekaj urc, se pa naberejo. Zato res ne bi predlagal te variante, da štartaš z Ljubelja, greš do Zelenice, nato po zgprnji poti v smeri Vrtače, skreneš v smeri Stola, skočiš še na Svačico, nato na Stol, potem pa ne po spodnji varianti nazaj na Zelenic, ampak v s Stola skoraj do Valvazorja, potem do Tinčkove koče, več kot uro spet vzpona na Zelenico in nato dol. Goli otok, ni druge. Ja, kaj čmo, tak sem, pa četudi me matra ta hudičev prst na nogi, pa malce več počivam. Kar pa tudi ni slabo. Hopsi, gremo...
Dolga je ta, res. Kilometrov se sicer ne nabere ful, višincev pa kar nekaj. Da pa ne bom samo šimfau, z vrha Stola do malce naprej od Tinčkove koče v smer…
Jutro kot se šika na Ljubelju.
Dober teden nazaj smo pa tam po vrhu hodili z Žigo.
Malce pred Zelenico me prehitita dve gazelici. En čas sem še lahko pariral tempo, vendar v resen klanec pač ne.
Stol, daleč je ta kucelj.
Lahko bi rekli, južni greben Vrtače. Super spust drugače.
Pogled v dolino Završnice.
Kar lepo napredujem, gazelici sta izginili v daljavo, Stol še neskončno daleč, prst na nogi pa peče kot hud...
Zato na križišču za Vrtačo in Stol naredim pavzo. Prav zanimiv je ta moj prst (diagnoza je tumor živčnih končičev), ker po 10. minutah pavze je potem kakšno uro…
Občudoval sem Begunjščico, kjer je Žigec tudi že bil.
Pavza se je prilegla, prst se je vdal, pa grem dol. Šele tu mi je bilo jasno, da tu z Bojano nisva še hodila.
Melišče izredno zoprno, zato sem stopal zelo previdno.
Le kako naj opišem to situacijo? Morda še najbolje z WTF! Seveda, saj tu še nisem hodil in tu zadaj se skrivajo še vrhovi. Ker sem se moderniziral in mi je žal,…
Pogled na Celovško kočo (po mojem).
Avstrijska stran je povsem drugačna kot naša.
Pogled še na drugo stran, v smeri Vrtače.
O mat..., saj vrh sploh ni tu, ampak tam zadaj.
Malce previdnosti je bilo potrebo do vrha, vendar ni večjih težav.
Jaz na vrhu Svačice ter Stol v ozadju.
Ma, četudi bi skakal, ne bi bila 2 jurja visoka.