Miške in Tičice, 16.-17.08.2022

Na koncu ture sem Bojani rekel, da imam hribov dovolj in se tega ne grem več! Morda sem letos vseeno malce "pretiraval" in mi je padel motiv, četudi 140 osvojenih slovenskih dvatisočakov, kjer sva stala vsaj 1x, vseeno daje kanček motiva za naprej. Pogled seže do cca. 177, kar je 1/2 vseh, nato pa zanesljivo konec. Seveda hribi z Žigcem ostanejo, saj je bil letos že sam nad 2000 m, in je povsem drug doživljaj. Predstavljeno turo je Bojana dobesendno odvihrala, jaz pa sem bil lesen, težkih nog, dihal kot stara lokomotiva. Morda kot posledica prekolesarjenih 400 km prejšnji teden. Pa da ne bom samo jamral, začnimo malce od letošnjega familjarnega dopusta. Terme 3000, kamp, superca, 9 dni. Pivo, večerni gin, kopanje, kolesarjenje, Žiga užival na bazenih in vrtcu, Bojana prebrala 350 % več kot jaz, prav luštno je bilo! Vmes pa raznorazni pogovori z Bojano, tudi če letiva kaj na kucle. Seveda, je bil interes, vendar pa organizacija, rezervacija prepolnih koč, gledanje vremena... Vsi ti parametri so spreminjali plan iz dneva v dan. Najprej ideja, da Vodnik, žal povsem poln, nato rezervacija sreda Koča pri Triglavskih jezerih in četrtek meni ljuba Planika, vendar vreme ni kazalo dobro za četrek. Klinc, greva 2 dni spat v komercialo v Kočo pri Triglavskih jezerih. OK, kaj pa kucli, kako do koče, kateri hribi? Seveda glava bi, noge pa so že med planiranjem izkazovale nestrinjanje. Priznava, da še večer pred odhodom, nisva točno vedela, kam bova šla, ali pod Debelim vrhom, ali po Mišeljski dolini na Mišeljske kucle, ali po Velski dolini. Saj to po eni strani sploh ni slabo, a ne?! Najbolje, da skupnih 22 ur hoje pogledamo skozi slikovno perspektivo, kaj sva naumila in kam so naju nesle nogice.
Že ob prvi sliki dve barvi dasta vedeti, da nisva spala v Koči pri Triglavskih jezerih dve noči. Zakaj? Ker sva prvi večer sklenila, da opustiva misel na Vršake…
Še 3D prikaz obeh dni, čeprav je tura le na roko naklikana, ker nisem uporabljal GPS tracka.
Še višinski prikaz ture prvega dne, sami kilometri pa niso realni, trdim, da jih je več.
Ta slika, in tudi povsem zadnja, za naju pomeni tudi neko simboliko, kajti z naslednjim tednom legendarni beli Berlingo dobiva naslednika. Ja, "Berli" je že kar…
Ne morem reči, da sva letela v smeri Vodnika, čeprav sva bila nad planino Konjšćica kar hitro. Ljudi na tej avtocesti pa že zjutraj ni manjkalo.
Studorski preval in pogled na kalvarijo pod Toscem. Pod Studorskim prevalom sva v skoraj presušenem potočku dopolnila zaloge vode, kajti vedela sva, da do Koče…
Omenil sem že, da sploh nisva vedela kam?! Ob tem pogledu, kjer je povsem v sredini Mišelj konec, desno Mišelj vrh, levo pa Škednjovec, dolina na sredini pa…
Triglav se kaže in skriva.
Spust na Velo polje, kravice ravno pri zajtrku.
Vernar,Cesar itn. Tudi tile so bili v planu, vendar samo, če bi dobila spanje v Vodniku. Morda kdaj drugič, samo par let tu gor ne grem več!
Velo polje in pogled na začetek Velske doline, ki nas pripelje na Dolič.
Jutranji pogovor z gospodarjem Planine na Velem polju. Prijazno nama je pokazal pot naprej, za kislo mleko pa se nisva odločila, kajti lakota ni kazala…
Prijetna pot po Velski dolini, nič zahtevna, ves čas pa sva na levi gledala "Miške". Dolina je kar obljudena, saj sva imela za seboj kar nekaj planincev,…
Na Doliču po 4. urah hoje od štarta. Pogled na prehojeno Velsko dolino. Vreme pa vabi na "Miške" na desni strani. Ja, saj veva, spet "nazaj".
Kako se na te "Miške" prileze? Skrajno desno je pot na Hribarice, vendar pa pod Mišelj Koncem (najvišji kucelj na sliki) vidimo pot na levo, ki nas vodi na…
Pot na sedlo pod Mišelj koncem.
S sedla pogled na Škednjovec, vrh, ki je verjetno za naju samo na sliki. Za nadaljevanje v smeri "Mišk" se s sedla spustimo, nato pa sledimo slabo vidni potki v…
S sedla pogled na dva vrhova Kanjavca in Zob Kanjavca, ki bi bil komot dosegljiv, edino vmes ima eno malenkost.
Malce sem pozabil pot v smeri Mišelj vrha. Namreč, le-ta se vmes malce izgubi, zato sva en del šla malca po robu, nazaj, pa sem le našel "pravo pot".
Na Mišeljski glavi (2273 m).