Miške in Tičice, 16.-17.08.2022
Na koncu ture sem Bojani rekel, da imam hribov dovolj in se tega ne grem več! Morda sem letos vseeno malce "pretiraval" in mi je padel motiv, četudi 140 osvojenih slovenskih dvatisočakov, kjer sva stala vsaj 1x, vseeno daje kanček motiva za naprej. Pogled seže do cca. 177, kar je 1/2 vseh, nato pa zanesljivo konec. Seveda hribi z Žigcem ostanejo, saj je bil letos že sam nad 2000 m, in je povsem drug doživljaj. Predstavljeno turo je Bojana dobesendno odvihrala, jaz pa sem bil lesen, težkih nog, dihal kot stara lokomotiva. Morda kot posledica prekolesarjenih 400 km prejšnji teden. Pa da ne bom samo jamral, začnimo malce od letošnjega familjarnega dopusta. Terme 3000, kamp, superca, 9 dni. Pivo, večerni gin, kopanje, kolesarjenje, Žiga užival na bazenih in vrtcu, Bojana prebrala 350 % več kot jaz, prav luštno je bilo! Vmes pa raznorazni pogovori z Bojano, tudi če letiva kaj na kucle. Seveda, je bil interes, vendar pa organizacija, rezervacija prepolnih koč, gledanje vremena... Vsi ti parametri so spreminjali plan iz dneva v dan. Najprej ideja, da Vodnik, žal povsem poln, nato rezervacija sreda Koča pri Triglavskih jezerih in četrtek meni ljuba Planika, vendar vreme ni kazalo dobro za četrek. Klinc, greva 2 dni spat v komercialo v Kočo pri Triglavskih jezerih. OK, kaj pa kucli, kako do koče, kateri hribi? Seveda glava bi, noge pa so že med planiranjem izkazovale nestrinjanje. Priznava, da še večer pred odhodom, nisva točno vedela, kam bova šla, ali pod Debelim vrhom, ali po Mišeljski dolini na Mišeljske kucle, ali po Velski dolini. Saj to po eni strani sploh ni slabo, a ne?! Najbolje, da skupnih 22 ur hoje pogledamo skozi slikovno perspektivo, kaj sva naumila in kam so naju nesle nogice.