Gubno, Dovška Mala Kepa, Kepa, 31.07.2021

Teden dni dopusta v apartmaju v vasi Snovik v Tuhinjski dolini ter malce hoje z Žigom ter kolesarjenje je bil prvi del dopusta. Drugi del pa je rezerviran za hribe. Vendar pa slalomiranje med nevihtami in spreminjajočimi vremenskimi napovedmi ni ravno prijetno, še posebej, če se povzpneš nad gozdno mejo na grebene, kjer ni nikakršnega zavetja. Vseeno sva bila hrabra in glede na slabo vremensko napoved poskušala najti eno jutranjo luknjo lepega vremena za 1. letošnji vzpon nad 2000 m. Izbrala sva najbolj severno-zahodni vrh oz. vrhove nad vasjo Dovje: Gubno (2035 m), Dovška Mala Kepa (2077 m) in Kepa (2139 m oz. 2143 m). Budnica ob 3.30 in skok v avto ter gas...
Select All None
Štart ture iz Erjavčevega Rovta do katerega se pripeljemo po dokaj dobri gozdni cesti iz vasi Dovje, kjer samo sledimo oznakam za Kepo. S potjo pričnemo s skokom čez potok in nato 1.5 ure kar resnega grizenja kolen. Zaradi slabe napovedi sva sklenila, da greva tako, da osvajava vrhove kar po vrsti, torej Gubno, Dovšla Mala Kepa ter Kepa. Ko po grizenju kolen pridemo na križišče za Sedlo Mlinca in Kepo, se teren malce "izboljša", vendar pa nas čaka tudi nekaj zajl, klinov ter izpostavljenih grebenov, Vseeno pa pot v 2normalnih" razmerah ni težavna, le paziti je potrebno na določenih delih.  Parkirišče v Erjavčevem Rovtu (1067 m) ob 5.20. Deklarirana dolžina poti na Kepo je tu 3.30, vendar sva zaradi slabe napovedi kar resno zagrizla v klanec.  Grizenje kolen nas po recimo 1 uri hoje pripelje do lovske koče.  Lovska koča, v ozadju pa že Gubno (2035 m).  Julijci se čistijo in malce sva se sprostila, ker sva že zjutraj pričakovala dež glede na napoved.  Pohvale PD Dovje-Mojstrana za odlične markacije ter oznake in tudi vzdrževana varovala v nadaljevanju.  Pogled na Dovško Babo (1891 m).  Grizenje kolen tudi v smeri Gubna ne popusti.  Na Gubno sva se lotila delno po desnem grebenu, vendar je lepa potka na vrh po levem grebenu, kar sva videla šele z vrha.  Avstrija...  Malce pod vrhom Gubna pogled v smeri Kepe.  Zrcaljenje, predvidevava Drave.  Na vrhu Gubna sva bila po 1 uri in 50 minut hoje. Bojana gleda kaj naju čaka še naprej, vendar se od tu zanesljivo ne vidi najtejžjih delov.  Spust po grebenu na pot in pogled v smeri leve Kepe, nato rahlo desno Dovška Mala Kepa ter v sredini še en vrh, ki sva ga sicer obiskala, je 2000+ m, vendar z nama neznanim imenom.  Spust v škrbino. Nič problematičnega, edino malce pazljivosti zaradi grušča. 
Iz škrbine se povzpnemo nazaj, najprej po skobah.  Še nekaj metrov in sva nazaj na lepi potki.  Neimenovan vrh.  Dovška Mala Kepa (2077 m) in pogled proti njeni višji "sestri".  Prekrasen dan se je naredil. Pogled proti centru Karavank in naprej proti KSA.  Julijci so se povsem spucali. Pogled naprej ne kaže na napovedane nevihte.  Na poti od Dovške Male Kepe do Kepe je še en spust ob jeklenici.  Ter prečenje po ozki potki. Jaz sem si izbral kar svojo.  Sva skoraj čakala, da morava pokazati kakšen patentin.  Vrh Kepe, ki pa jo je zelo malo na naši strani.  Z našega vrha do vpisne knjižice ter štemplja in nato do križa.  Užitek.  Še gasilska pri križu in črta dol, ker sva zaslišala grmenje.  Ja, z desne je na hitro postalo črno in tudi grmelo je.  Pot nazaj. 
Naelektreno.  Po grebenu nazaj. Tempo sva pospešila, ker sva bila veliko počasnejša od črnine v ozadju.  Hja, tu sem vedel, da morava z grebena, ker suha ne bova.  Dež naju je bolj resno ujel le malce pred vhodom v gozd. Kar je bilo kot naročeno. Sva pa nekaj minut nazaj srečala skupinico moškega in 3. "punc", ki so še kar rinili gor, vendar sva kasneje le izvedela, da so obrnili. Nižje v gozdu se je dež tako okrepil, da sva morala poiskati pomoč pelerin in z dežno opremo v dolino.  Vedno z nama, dežna oprema.  Še prečenje potočka in nekaj metrov do avta. Ura pa 10.33. Torej sva za turo rabila nekaj več kot 5 ur. Prav škoda, ker so bili razgledi res božanski. Sedaj pa napad na osrednje Julijce.