Veliki Babanjski Skedenj, 27.06.2020

Lahko rečeva, pa sva ga. Osvojitev Velikega Babanjskega Skednja, ki se mogočno dviga nad Žago pri Bovcu, sva imela sicer v planu že lansko jesen, vendar pa sva zgrešila odcep in pristala na Vrhu Laške Planje. Vse je za nekaj dobro, saj sva z znanjem s te lanske ture lažje navigirala po brezpotju Kaninskih podov. Vremenska napoved je bila super, seveda pa za bovške konce to sploh ne velja. Izkušnje so narekovale, da je ob 12h potrebno biti že s podov, ker megla oz. oblaki niso zaželjeni tam zgoraj, ker že v sončnem vremenu je navigacija kar težka. Vedela sva, da je cca. 3 ure hoje v eno stran, zato je bila budnica ob 4h, vožnja do Bovca oz. do parkirišča Gozdec ter štart hoje nekaj minut pred 6. uro zjutraj. Več o sicer zelo zanimivi turi pa v komentarjih.
Select All None
Štart je bil na parkirišču pod Pl. Gozdec na cca. 1000 m. Do njega pridemo z vožnjo do postaje B, kjer nadaljujemo po makadamu in v prvem ostrem desnem ovinku skrenemo levo. Po kakšni minuti vožnje parkiramo. S hojo pričnemo po markirani poti v smeri Visokega Kanina ter Vrha Laške Planje, vendar po cca. 10 minutah hoje namesto po markirani poti ostro navzgor, zavijemo levo oz. nadaljujemo naravnost, celo malce navzdol. Lepo sledljiva pot nas vodi najprej skozi gozd, potem pa se odpre svet pod Rušo. Edino ključno mesto, kjer ne smemo zgrešiti, je odcep za Pl. Baban, kjer se pot odcepi rahlo levo navzdol, vendar mi gremo pa desno navzgor. Pot je lepo sledljiva, seveda pa stvar vseeno postane zanimiva, kajti glede na možice midva nisva ubrala južnega pristopa, ampak povsem vzhodnega. Vseeno pa se je ta "napaka" izkazala kot dobra, saj sva tako ali tako imela plan najti markirano pot za Visoki Kanin ter Vrh Laške Planje. Sledil je lep povratek v dolino, pogledi nazaj pa so bili zelo temačni in prav dobre volje sva ugotovila, da je res treba v teh koncih biti zgodaj na vrhu.  Parkirišče ter pogled na vrhove v ozadju nekaj minut pred 6. uro zjutraj.  Začetek poti.  Odcep! Desno navzgor markirana pot, po kateri sva se vrnila. Nemarkirana pot je naravnost, malce navzdol.  Prav lušten sprehod po gozdu,  Ja, tudi navzgor je treba.  Prečenje pod skalovjem  Le kaj bi bila ta oznaka?  Kar nekaj podrtega drevja.  No, pa je gozdne idile konec. Sedaj pa nizko rastje in sonček. V ozadju Ruša.  Ob poti.  Cik-cak pot.  Skozi ta usek in nato na južna pobočja Ruše.  Verjetno ta škarpa ni zgrajena včeraj, čeprav izgleda tako.  Pogled nazaj v smeri smučišča in Rombona, oblaki pa se vedno bolj kopičijo. 
Ujela sva celo del smučišča.  Če ima kdo razlago od kdaj in zakaj ta pot, zelo dobrodošlo!  Odcep za Pl. Baban levo, mi pa gremo desno. Možici so kar dobro postavljeni.  Pa se pokažeta. Levo Veliki Babanjski Skedenj (2121 m), desno pa njegov nižji brat Mali Babanjski Skedenj (1963 m).  Pogled na Sočo pri Žagi.  Avtocesta. Ok, zanesljivo je to iz vojnih časov, vendar le kam pelje ta pot?  Vedno bolj razgiban teren.  Pot tu preči v levo, kjer prideva do križišča. Možici kažejo desno navzgor, zato seveda slediva. Vseeno pa naslednji dan ugotoviva, da je pot na Veliki Babanjski Skedenj po južnem travnatem pobočju in zato je potrebno iti naprej. Na sliki v levo stran,  Dvigneva se na pode, kjer pa se pot kar konča, možici pa le tu in tam, zato sva bolj kot ne prepuščena lastni navigaciji.  Tu gor morava zlesti, saj na vrhu vidiva neko kamenje, ki bi bilo lahko možic.  Brezna, globoke razpoke, zato sva ciljala čim bolj pod steno, kjer je "le" melišče.  Ja, tako sva imela.  Ko sva prečkala podrtijo, sva se morala odločiti kako na vrh?  Najboljša izbira se je nama zdela "grapca" v sredini slike in izkazalo se je, da sploh ni bilo težko. Sicer klanec, vendar sva pa bila zelo hitro na grebenu. Glede na dva možica v to smer, je morda celo ustaljen vzhodni pristop.  Greben. Le še minutka ali dve do vrha. 
Prelepi razgledi na Kaninske pode, vedar pa situcija na desni narekuje hiter sestop. Ta slika je tudi zato, ker v primeru slabe vidljivost, bi nama pomagala pri orientaciji.  Z vrha sva videla markirano pot za Visoki Kanin in Vrh Laške Planje, ki je desno na koncu pik, za orientacijo v primeru slabe vidljivosti, pa sva izbrala pot pod skalami in s čim več snežišči, ki so lahko neke vrste orientacijske točke. No, sreča, je vreme do markirane poti zdržalo.  Vrh Žlebi (morda sva res celo bila gor) levo, Kamen in Vrh Laške Planje. Potem pa v smeri Malega in Visokega Kanina.  Velika Baba. :)  Dobre volje na vrhu Velikega Babanjskega Skednja (2121 m).  Sestop je vedno težji od vzpona.  Morda nek izvirček v steni?  Z vrha začrtana pot.  Pogled nazaj na Veliki Babanjski Skedenj, ki ga je v minuti ali dveh objela megla oz. oblaki in se ni več pokazal  Najina pot na greben ter z njega.  Čudesa narave.  Je to res lahko delo narave, ali je vseeno delo človeških rok?  Še po travi desno in sekava markirano pot, kjer se usedeva in pomalicava.  Pogled z markirane poti na dolinico s križiščem.  Križišče, vendar je potrebno dobro pogledati, saj so table na tleh oz. zelo zdelane. Križišče za Vrh Laške Planje (naravnost), desno za Visoki Kanina, za hrbtom pa Pl. dom Petra Skalarja. Najina pot pa levo navzgor. 
Pa je šel sonček papa.  Izstopajoče drevo.  Stara koča, kjer je sedaj bivak za GRS, okoli pa veliko število vreč peska. Verjetno obnovitvena dela, da se vse skupaj ne podere.  Pri tej stari koči je tudi en kamen z imeni ter priimki z letnico 1949.  Soča.  Še nekaj vej pa bo res držalo.  Do avta le še minutka hoje, vendar pa sva ta predorček videla prvič. Se je morda res vojna (predvidevam, da 1.) res končala prezgodaj in pot sploh ni dokončana?!  Informacija za morda napad na Visoki Kanin od tu.  Ura je 12.10. Na poti 6 ur in 20 minut. Tura ni fizično zahtevna, je pa orientacijsko, če izbereš vzhodni pristop, za južnega pa težko rečeva. Vseeno priporočava, saj je pot lepa, slikovita, razgledna in zelo lepo speljana.  Slika 53