Šija, 25.12.2019

Kaj si lahko želiš več, kot, da na isti dan preizusiš vso opremo, ampak res. V kleti ni ostalo prav nič. Izbira Vogla za turno/pik/pik variatno se je izkatzala kot odlična izbira. Namreč, z nihalko dos nega na 1500 m, nato pa s smučkami do izpod Šije, potem pa zamenjava opreme in na vrh Šije. Teren do vrha trd, ravno pravšnji za obnovitev korakov. Sledil je spust do smučk in smučanje do hotela, nato pa še en vzpon do vrha smučišča ter nato na zaslužen pir. Aja, pa smučišče sploh ni delovalo, zato sva imela zratrakirane proge zase, ob strani pa celo nekaj pršiča.
Select All None
Ker že prav kronično primanjkuje snega, ni bilo druge, kot z nihalko iz doline do snega. Seveda zjutraj v dolini nad jezerom megla, više pa šajba.  Saj ni ravno tako malo snega. Zakaj pa nobena sedežnica ne dela? Kasneje sva ugotovila, da smučišče sploh ne dela.  Vesel Božič!  Više pa nagrada z razgledi na vse strani. Kucli nad pl. Razor, s špico izstopa Vrh nad Škrbino.  Bojana na turnih dilah po 3. letih!  Julijci v kar zajetni snežni obleki, seveda nad 2000 m.  Na vrhu smučišča, ki je bilo prav lepo zratrakirano, se odločiva, da jo peš mahneva na Šijo, saj skupaj še nisva bila. Šija je uradno visoka 1880 m.  Nihče še ni šel v smeri Šije. Prav zanimivo.  S smučkami nisva ravno dobro napredovala, zatu jih v tej dolinici pustiva in nadeneva dereza ter palice zamenjava za cepin.  Kar direkt bova šla, saj ni daleč.  Smerne table za poletne sprehode.  Na vrhu Šije se odprejo novi razgledi, na tej sliki na Vogel ter levo na Žabški Kuk.  Levo pa Rodica in Bojana, ki jo maha proti vrhu.  Z vrha Šije preveriva, če so smučke še na mestu.  Zopet Triglav. 
Morje.  Povratek po isti špuri. Teren trd, ravno pravšnji za pravo opremo. Za nama sta dva posušala s "tamalimi" derezicami in palicami, vendar sta se obrnila.  Sledilo je smučanje do izhodišča ter ponoven vzpon ob smučišču.  Turašev ni bilo veliko, pešakov pa zelo veliko.  Idila.  Tudi padalec se je našel.  Nek turaš je imel poln kufr zgleda smeri in je šel po svoje.  Vrh nad Škrbino je kar prilično kamnit.  Še pogled v smeri Karavank in Kamniških vršacev.  Triglav od blizu. Nekako se mi zdi, da ne poskušajo ravno na vrh.  Bojana kar utrujena 2. na vrhu smučišča.  Imela sva kar nekaj smučanja, saj sva lahko izbirala od popeglane proge do stranskega pršiča.  Seveda pa sledi pivo in nato spust z nihalko v dolino. Jezero se je pokazalo, midva pa v Cerkno na Božično kosilo.