Pl. Lašca, Vrh nad Peski, 12.10.2019

Skoraj 6 let nazaj (19. 10. 2013) sva z Bojano usekala to pot, ki mi je ostala v prelepem spominu in jo seveda priporočam zaradi prelepih razgledov in miru željnim popotnikom. Tura ni najlažja, saj je dolga, vendar pa ni pretiranih klancev, če pa že so, niso dolgi. Sonček nas greje dobršen del ture, razen v dolinskem delu poti, če smo seveda zgodnji. Štart je z zadnjega parkirišča pred Pl. Polog v dolini izvira Tolminke, tik pod Javorco na višini 450 m. Cilj pa Vrh nad Peski, z višino 2176 m, kar je čez 1700 m vzpona, za kar običajno potrebujemo od 4 do 5 ur in tudi tokrat ni bilo drugače.Tokratno pot sem opravil sam, vsem naporom navkljub, da bi zvabil koga zraven. Nič hudega, vseeno sem se imel prav fino, sam razmišljal sem preveč. :) Pa gremo....
Select All None
Izhodišče je zadnje parkirišče pred Pl. Polog v dolini izvira Tolminke tik pod Javorco. Štartal sem nekaj minut pred 7. Sledimo makadamski cesti do področja izvira Tolminke (45 minut), čeprav spet ni bilo o vodi ne duha ne sluha. Nato pa sledimo markacijam za Prehodce in ko smo enkrat na melišču, tik preden pot za Prehodce zavije nazadnje v gozd, opazujemo levo stran melišča, kjer opazimo potko. Ta je nemarkirana, začetek pa označujejo možici, če seveda še stojijo. Tej potki, vojaški mulatjeri, sledimo do Pl. Lašca (2 h), kjer nas božajo prelepi razgledi in nato naprej do spominske piramide (4 h) na višini cca. 1900 m. Od tam pa nas vodi domišljija kam želimo. Do Vrha nad Peski je recimo še 1/2 ure hoje, paziti moramo edino, da vemo kateri vrh je to, ker ni markacij, je pa jasna pot. Za povratek pa imamo tudi vsaj dve možnosti. To, kot sem jo tokrat izbral, preko Prehodcev, ali pa po dolini Lužnice do pl. Sleme in do Javorce, obe verjetno enako dolgi. Slednjo varianto s skokom še na Krn sva z Bojano opravila leta 2013. Ja, bilo je kondicije, ni kaj. Če pa imamo željo po podaljšanju povratka, pa lahko recimo s Prehodcev nadaljujemo do pl. Dobrenjščica, pod Kukom/Mahavščkom in nato mimo pl. na Prodih do avta.  Pred osmo uro pri izviru Tolminke pogled na sedlo Prehodci, kjer sem se popoldne vračal.  Če hočemo najti nemarkirano pot, si je potrebno zapomniti ta kuceljček (Mali Kuntar, 1519 m), kajti pod njim je potka za pl. Lašca. Aja, na tej planini pasejo poleti in po tej potki očitno hodijo tudi alpinistične krave.  Pod Malim Kuntarjem iščemo pot v levo.  Pozorno oko opazi stezico.  Ko enkrat pridemo čez melišče, pot postane jasno vidna in je lahko vseh skrbi konec. Sonček pa kuka med Migavcem in Grušnico, torej vstaja pri pl. Kal.  Prelep dan se kaže!  Na nekaterih delih je sicer potrebna pazljivost, ker je pot podrta, vendar pa je tudi za varnost poskrbljeno.  Kot recimo ta del.  Ko enkrat pridemo iz "skalnatega" dela poti, le-ta postane prava avtocesta.  Tik pod pl. Lašca se odpre pogled na dva kuceljčka, ki čuvata planino. Levo je verjetno Vrh Lipnika (1688 m) ter desno Palec (1612 m).  Ta mladina ne more biti nič pri miru.  Pl. Lašca, prelep kotiček Zemlje.  Pogled na Mahavšček (2008 m), levo od njega v ozadju kuka Bogatin (1977 m), desno od njega pa Vrh Škrli (1926 m).  Do tu sem v ležernem tempu in postankom za razglede potreboval 2 uri. 
S pl. Lašca še pogled na Prehodce, kjer ostro oko lahko opazi pot v dolino.  Meni ta slika pomeni zelo veliko, kajti po grapi, ki vodi iz spodnjega sredinskega dela slike v levo zgornjo stran slike, smo s prijatelji mnogo let nazaj napadli Mahavšček. No, po tej grapi smo šli Boštjan (Smeško), Bojana in jaz. Vendar pa mi je ta del ostal v spominu od lanskega 18. avgusta, ko mi je nek notranji klic na sedlu na skrajnem desnem delu slike, dal namig, naj grem domov in ne do koče pod Bogatinom, kjer sem imel rezervacijo. In ja, ta glas se ni motil! Tako sem takrat prečil pobočje do cik-cakov pod utrdbo, ki jo ostro oko na tej slike težko opazi. Vendar pa sem takrat zgrešil čistino vzpona izpred nekaj let in sem šel eno naprej, ki pa kot vidimo ne gre do poti do pl. Dobrenjščica. Kljub temu sem šel na tej sliki skrajno levo v eno grapo/hudournik, saj sem pravilno predvideval, da ne bo zaraščen. Ker nazaj se mi pa res ni dalo po melišču navzgor. Tako, da ja, hudourniške grape so me do sedaj že 2x rešile (tu in spust z Vogla).  Hi,hi. Vpisna knjiga je od leta 2004, pravi zaklad. Zadnji vpis, pred menoj letos pa iz avgusta.  Po zajtrku z razgledom nadaljujem pot po mulatjeri nad planino, ki jo seveda ne moremo zgrešiti.  Varuha pl. Lašca, levo Vrh Lipnika, denso Palec. Sem pričel tuhtati, da zakaj pa ne tudi na te kdaj, četudi niso nad 2 jurja.  Pot nas v cik-cakih in prečkah vodi ležerno navzgor, ves čas pa se lahko ustavimo, obrnemo in zazremo v lepote levo, desno, zadaj in spredaj.  Po približno uri hoje od pl. Lašca se nam odpre malce drugačen svet, kajti od tu pa že lahko opazimo, naslednjo ciljno točko...  ...spominsko piramido pod Malimi Peski.  Levo Velika baba (2016 m) nad Lepeno in desno Velika Montura (1958 m).  Le kdo je to poglihal? Lahko bi bil plac za višinske športne priprave, recimo rokomet, odbojka. Desno verjetno Mali Kuntar, pod katerim pričnemo pot v smeri pl. Lašca.  V sredini v ozadju Triglav. Skrajno desno Mahavšček, levo od njega Bogatin.  Priznam, ta del se mi je pa vlekel.  Šele tu pa opazim, da je cela dolina v ozadju v megli in seveda sem točno vedel kaj bodo posledice, ko se prične ta vodna masa dvigati. In ja, nisem se uštel, kot bomo videli kasneje.  100 let stari ostanki, med seveda vsem ostalim železjem okoli.  Pri spominski piramidi naletim na prva dva planinca oz. tekača, saj sta pritekla od izvira Savice. Jao no... Ura tu je 11 h, torej sem do tu potreboval 4 ure s postanki. V sredini slike, vrh v ozadju, pa ne ta špičast, je Vrh nad Peski. 
Pogled izza spominske piramide na vse okoli.  Spominska piramida v nemškem jeziku.  Levo Batognica, desno Vrh nad Peski. Čez kako minuto zapustimo to pot in gremo rahlo v desno.  Na vrhu Vrha nad Peski ob cca. 11.30. Meglice se že dvigajo iz doline in plan, da grem po tej dolini Lužnice dol, se je spremenil. Grebenček na desni strani slike je Srednji Vrh (2032 m), greben na levi strani slike pa Škofič (2013 m) do Rdečega roba (1913 m).  Poglihana Batognica in nezgrešljiv Krn, seveda povsem zabasan z obiskovalci.  Krn (2244 m) in desno greben preko Srednjega vrha (2134 m) do Krnčice (2142 m) ter Skutnik (2074 m), kar sva pa letos z Bojano tudi že prehodila.  Ena pa se spodobi, da sem bil res jaz.  Še rahlo travnat Veliki Lemež (2043 m) nad Krnskim jezerom, v ozadju pa vse živo,  Še 1x greben Krnčice, predvsem pa v ozadju Kaninsko pogorje, ki pa spet ni brez nekih meglic. Malce mi je žal, da mesec dni nazaj z Bojano ob osvojitvi Vrha Laške planje (oznaka) nisva poskusila še desni kuceljček, čeprav veva. da ta Visoka Rezijanska pot ni od muh.  Ob povratku z Vrha nad Peski sem šel čez ta neimenovan kuceljček (2111 m) , kot del Velikih peskov.  Trije napadajo Vrh nad Peski.  Da pa ne grem direkt po poti, grem še malce po grebenčkih Malih peskov nad spominsko piramido.  Sedaj pa res, grem dol. Najprej do piramide.  Pravo naselje je bilo tule dobrih 100 let nazaj.  Za orientacijo, vendar vseeno malce z zadržkom, saj je kakšna ura pretirana. 
Razmišljam in razmišljam, če sem del te poti sploh že hodil in verjetno še ne. Pot pa v smeri Prehodcev, Komne, pl. Razor itn.  Utrdbe, ki so bile bolje zgrajene od onih pri piramidi?!  Ja, bojazen, da se vsa ta voda iz doline dvigne, se je pričela uresničevati tudi na tem delu poti. Še sreča, da grem že dol. Žagast vrh na sredini slike je že nam dobro znan Mali Kuntar, po grebenu od njega naprej pa seveda njegov višji brat Veliki Kuntar (1712 m).  Ravno za kolesarjenje.  Desno Bavški Grintavec in greben preko Malega Grintavca in Vrha Brda, kamor sva letos z Bojano tudi stopila.  Brez tega prelepega razglednika nad Krnskim jezerom pač ne gre. Veliki Lemež.  Prehodci, kjer je eno glavnih križišč v tem delu tolminskih gora.  O ja, daleč je še dolina.  Z višine se ne samo zvrti, ampak tudi lepo vidi pot za pl. Lašca.  Vodna para vztraja in se ne premakne.  Pri pl. Polog še vedno živina na paši, ura pa 15.30 in imam povsem dovolj. Sedaj pa po Žigca v Cerkno in v Žibrše. Kaj naj rečem o poti? Ne razočara, nudi mir, razglede, vrhov, da jih lahko izbiramo, ni pretežka, ni pa kratka. Vseeno priporočam, če pa kdo želi vodenje, pa seveda, sem za!