Velika in Mala Raduha, 15.06.2019

Od decembra je preteklo pol leta in nisva imela priložnosti, želje oz. zagona za kakšen vzpon. Ker se je poletje končno odprlo, kajti slabo vreme je res predolgo vztrajalo, sva Žigo oddala v varstvo ter naciljala najin 98. in 99. skupni slovenski dvatisočak na katerem sva bila vsaj 1x. In to sta bili Velika Raduha (2062 m) in Mala Raduha (2029 m). Seveda sedaj pade vprašanje, kateri bo 100. vrh? Ker veva, da pri hribih ne moreva prehitevati, kajti želja je Škrlatica, vendar bo verjetno kakšen drug vršac, morda celo naslednji vikend za najino 3. obletnico poroke. No, vendar še nismo tam in se raje posvetimo tokratnemu cilju. Ja, ko sem vzel zemljevid in google maps, se mi je kar stemnilo pred očmi, ker je 130 km vožnje in 2.15h v eno smer. Ja, do kje pa? Ciljala sva kar pl. Loka, ki je neposredno pod Raduho in tudi še 1/2 ure vožnje do nje je bil plan tak. Ker pa sem znan po tem, da mi klikerji delajo malce prehitro, sva med vožnjo v smeri pl. Loka opazila smerokaz za V. Raduho in nisem 2x razmišljal. Ustavil, preobula sva se in šla v smer. Vedela sva, da sva "prišparala" 1/2 h vožnje, vendar pa sva "pridobila" 1 uro hoje. Kar je pa itak super. Najbolje, da gremo na pot.
Kako se pride do Koče na Loki, ne bom razlagal, kajti že vpis v Google maps naredi svoje, bi pa več povedal o izbiri poti. Velika Raduha je izstopajoč vrh nad Solčavo, ki omogoča tako lahkoten vzpon, kot tudi plezalne vzpone. Južni deli so tradicionalno lahkotnejši, severni pa bolj plezalni. Dolžina poti nanjo je izredno različna, kajti lahko štartamo na 1500 m in imamo tako le 1,5 ure hoje, štart iz same doline pa pomeni dobre 4 ure hoje. Midva sva vseeno malce prikrojila pot in sva imela "le" 3 ure hoje v eno smer, čeprav sva bila veliko hitrejša.  Težko opišem, kjer je ta odcep za Veliko Raduho. Smo pa na cesti v smeri Koče na Loki oz. smerokazi za snežno jamo.  Morda namig...ko asfalt postane makadam, se peljemo še recimo 5 minut in moramo biti pozorni na smerokaz na levi strani.  Smerokaz ob cesti.  Na tabli vidimo, da je naš štart na Kosmačevih Rastkah, na višini 1030 m.  Pot se zložno vzpenja prečno na levo in je izredo prijetna za hojo. Nima izrazitih klancev in tudi gozd naredi senco, čeprav midva sva bila zgodnja, kajti štart hoje je bil ob 7.00.  Spraševala sva se, če jo to morda posledica vetroloma.  Na tem mestu se ožja stezica spremeni v širok kolovoz, ki je mroda včasih služil čemu, sedaj pa je samo prijetna planinska pot.  Pl. Cirkovnica, po 35 minutah hoje.  Odpre se nam prelep pogled na slovenske gozdove.  Če pa kdo ne mara makadama, pa se po asfaltni cesti zapelje do kmetije Radušnik in štarta od tam, kajti poti se srečata na pl. Cirkovnica.  Žal pa je bilo prijetne hoje po potkah, širokih kolovozih konec, kajti od pl. Cirkovnica do same pl. Loka je taka cesta. Nama je izgledala povsem sveža.  Od tu pa že vidimo greben Raduhe.  Po dobri uri hoje sva bila na parkirišču, kjer sva prvotno mislila štartati.  Do Koče na Loki sva potrebovala še 10 minut hoje.  Napajalno jezerce za živino, kajti planina je živa. 
Prijetno okolje planine na Loki.  Pri koči se nisva nič zadržala, ker je bilo to v planu za povratek. Na samo Veliko Raduho od tu peljeta dve poti. Ena čez Durce, ki gre bolj okoli, ter ena, ki je bolj direktna. Midva sva za vzpon izbrala slednjo, za povratek pa čez Durce.  Poletje in narava v vsem svojem zanosu.  Direktna pot.  V ozadju Menina Planina.  Levo se že vidi vrh Velike Raduhe.  Izgubiti se ne moremo.  Po združitvi direktne poti in poti čez Durce je pot v levo ter strmina popusti.  Rožic kot peska. :)  Izgleda blizu, vendar je še 20 minut do vrha.  Grohot bi znal biti zanimiv, vendar je verjetno še vsaj 1/2 ure več vožnje.  Na vrhu Velike Raduhe po 2 urah in 45 minutah hoje. Najin 98. slovenski dvatisočak na katerem sva stala vsaj 1x. Seveda greva tudi na Malo Raduho, ki sploh ne veva kje je. :)  Z vrha Velike Raduhe pogled na kamniški del KSA. V sredini slike je Ojstrica, v desnem delu pa je špica Skuta. Uf, večino tega sva prehodila; manjka Mrzla Gora, drugo pa kar bo. :)  Pogled z vrha Velike Raduhe na dolino.  Ob povratku sva naciljala še Malo Raduho. Predhodno sva si pomagala z internetom ter ugotovila, da je vrh dvomljiv. Glede na navodila z interneta sva iz te pozicije približno ocenila kje bi ta Mala Raduha bila, vendar saj kakšne hude izbire tako ali tako ni. Pač nekje tam v ruševju v desnem delu slike. Midva sva šla po čistini, ki je vidna na tej sliki ter iskala prehod med ruševjem do vrha, 
To zanesljivo ni Mala Raduha.  To bi pa znala biti Mala Raduha, kajti na vrhu je bilo kamenje v obliki možička in dejansko je tudi najvišji del grebena. Ja, tako sva zacahnala 99. dvatisočak na katerem sva stala vsaj 1x. :)  Niso se ravno dale motiti.  Bežen ogled še tega dela, če bi bila lahko vrh, pa ni bil,ker se od tam sploh ne vidi Velike Raduhe.  Verjetno pogled na Grohot od koder lahko gremo po klasiki ali po ferati.  Za spust pa v smeri Durc.  Plezalec v steni Raduhe.  Prijetna dolinica pod Durcami.  Še malce pa sva pri Koči na Loki, kjer sva si privoščila okrepčilo.  Vročina je prignala živino k napajalniku. Ker je to zadnja slika albuma, en kratek zaključek. Raduha je slovenski dvatisočak, ki ni pretirano zahteven, nudi izredne razglede, pa še koča je na poti. Tu bi lahko prinesla tudi Žigo, vendar pa je bila najina odločitev drugačna.