Kolesarjenje Šrotje-Štanjel in skok do Sv. Treh Kraljev
 
 
 

Kolesarjenje Šrotje-Štanjel in skok do Sv. Treh Kraljev

Imeti otroka je prelepo - naporno, vendar prelepo. Sedaj, ko je Žiga star že 7 mesecev, ga upava dati tudi že v varstvo starim staršem. No, pri kolesarjenju se tega ne drživa, kajti vožnja v prikolici mu prav prija. Priznava, da že lep čas nisva nič objavila, vendar pa to še ne pomeni, da nisva nikamor šla oz. pardon, nismo nikamor šli. Sam sem šel v tolminske dvatisočake, z Žigom smo bili na Poreznu, skupaj kolesarili po Krasu in skočili peš na Planino nad Vrhniko. Ta vikend pa je bil zopet aktiven. V soboto zopet kolesarjenje po Krasu, in to od Štorij preko povsem nama neznanih vasi do Štanjela in seveda nazaj. V nedeljo pa sva izkoristila možnost varstva Žiga in sva skočila na Vrh Svetih treh kraljev. Aja, pa badminton sva tudi igrala vmes. Ma, saj če tako pogledava, se tudi z otrokom da, seveda manj kakor včasih, pa vendar, se da! Pa gremo...
Select All None
Idejo za izlet sva dobila v Velikem kolesarskem vodniku po Sloveniji. Ni bilo ravno veliko višincev, vendar pa je s prikolico v klanec vseeno težko. Tura je dolga 37 km, malce gor, malce dol. Vmes pa vasi, za katere še nikoli nisva slišala.  Iz vasi Štorje v bližini Senožeč se odpravimo v smeri naselja Majcni in nato naprej v smeri Griž. Na tej sliki se vas Griže lepo vidi, vendar pa sledi spust v dolino Raše in nato vzpon nazaj.  Pri odcepu za vas Griže stoji tabla, kjer si lahko preberemo zanimivosti glede lokalnih znamenitosti.  Poleg table je tudi zemljevid, če se nam zahoče recimo spremeniti začetno idejo ture.  Zanimiv vstop v vas.  V vas Griže nismo šli, ampak smo nadaljevali po povsem novi asfaltni cesti v smeri Vrabč oz. Tabora.  Prelepo kolesarjenje po Krasu.  Ob poti.  Od vasi Vrabče do zaselka Tabor je kratek, vendar zelo strm klanec, ki pa sva ga z Žigom zmogla.  V zaselku Tabor smo imeli pavzo, kajti mladi nadebudnež je bil lačen.  Bojana je skakala okrog cerkve in fotografirala vse naokoli.  Ta cerkev se vidi od zares daleč, saj je na višini 600 m.  Midva z Žigom pa se futrava.  Iz zaselka Tabor se spustimo nazaj v smeri vasi Vrabče in nadaljujemo po grebenski cesti v smeri Štanjela.  Ob poti. 
Prostor za grafite.  Nismo obiskali prav vsega, kajti kar nekaj poti je še pred nami.  Po približno 13 km kolesarjenja se odpre pogled na prelepo Vipavsko dolino.  Še izrezana Vipava.  Pot oz. cesta v smeri Štanjela (priključimo se cesti Štanjel-Vipava) gre tudi skozi vas z zelo zanimivim imenom.  Mlakar temu reče baaaleee.  Iz zaselka Štjak je sledil 3 km spust do ceste med Štanjelom in Vipavo. malce pred Štanjelom se usmerimo levo v smeri Štorij. Cesta je sicer kar glavna, sicer speljana med vinogradi, vendar nismo imeli veliko prometa.  V Štorje prispemo po 4 urah na poti. Zapeljemo se še do kampa, kjer sva z Bojano leta 2016 prenočevala na najinem kolesarskem poročnem izletu.  V lepem spominu imava ta kamp. Bila sva sama, dobila sva 1/2 l vina, lastnika izredno prijazna.  Do avta v Štorjah pridemo ravno za čas Žigovega kosila. Skuhala sva ga kar pred avtom, po kosilu pa skok v Koper, kjer smo še lovili nekaj sonca ob morju. Zraven lokala, kjer sva srebala kavo, je potekal dogodek Odprta kuhinja, kjer si lahko od 4 do 10 EUR dobil marsikaj: od klobas, rebrc, pomfrija, burgerjev pa vse do kitajske rižote.  Naslednji dan pa sva z Bojano imela varstvo za Žigo in sva jo mahnila na Vrh Sv. treh kraljev. Priznava, da je bilo hoje samo 1/2 ure, vendar pa sva držala kar hud tempo. Ja, morava počasi priti nazaj v formo.  Izhodišče je bilo pod vasjo Rovte, in to povsem v dolini ceste Rovte-Smrečje.  Hm, se je morda lastnik kdaj ustrašil trume pohodnikov? Dvomiva!  Malce po cesti in nato levo v gozd.  Tu skrenemo levo. 
Mimo kamnoloma, nato pa sledi...  ...izbira poti.  Položna ali strma? Ni vprašanja. Strma!  Ni sicer ekstremno strma, je pa bilo prav fajn, da sva se napihala.  Pot gre sicer pod tem travnikom počez do planinske koče, vendar pa sva jo mahnila kar direkt na vrh.  Po 1/2 ure hoje sva bila na vrhu. Kar dobro preznojena, vendar zadovoljna, da sva nekam šla skupaj po dolgem času.  Sebek s cerkvijo na Vrhu Sv. 3 kraljev.  Pogled na okoliške kuclje.  Idej za celodnevne sprehode mi ne zmanjka.  Pri pl. koči se ustaviva in...  ...privoščiva kavo in sladki napitek.  Pikapolonica, ki se je švercala na Bojaninih hlačah.  Ja, PD Rovte ima svojo pl. kočo.  Za povratek nisva izbrala recimo položne poti, ki bi jo začela malce pod kočo desno, ampak kar po asfaltni cesti v smeri Smrečja in nato Rovt. Namreč je dlje in sončka ni manjkalo.  Cerkev na Hlevnem vrhu. 
Še zadnji pogled na današnji cilj, nato pa domov, kjer je Žiga že veselo zabaval stara starša.