Veliki Travnik, 3. 6. 2018

Čas beži! Od Storžiča se je obrnila pomankljivo oblečena mladenka v moji delavnici (beri, koledar) in prav je prišla tura s PD Logatec. Vmes je bilo kolesarjenje v Kozarško grapo čez Porezen, vendar je tudi od tega "podviga" minilo že 14 dni. Poleg tega, da rabim ture s PD Logatec, če hočem v vodniške vode, je motiv bil povsem drugje. V teh delih KSA sploh še nikoli nisem bil, kaj šele, da bi vedel kaj me (nas) čaka. Štart je bil v Ljubnem ob Savinji na 450 m. Ljubno ob Savinji nam je znano po ženskih smučarskih skokih in po besedah vodnika Dušana tudi po splavarjenju. Cilj je bil oddaljen 4 ure hoje, in to 1630 m visok Veliki Travnik. Torej 1200 m višincev. Pot je deklarirana kot lahka, vendar pa kondicijsko kar zahtevna, saj je odsekoma zelo strma, pa tudi čas hoje 4 ure v eno smer ni kar tako. Najbolje, da skočimo na pot in v slikovnem gradivu podoživimo to prečudovito pot.
Select All None
Štart Ljubno ob Savinji (450 m) ob približno 8h. Nato pa pot v smeri Malega in Velikega Travnika (1630 m). Če bi si zaželeli krajšo pot, jo lahko tudi najdemo. Celo manj kot uro hoje!  Štart na parkirišču ob športnem igrišču. Malce je potrebno poiskati oz. se znajti v labirintu ulic. Ura pa nekje 8:00.  Cilj, Veliki Travnik, je viden tudi s parkirišča.  Na tabli piše, da bomo potrebovali 3 ure, vendar pa tudi v najboljši formi ne bi prišel v 3 urah. Morda 3.30.  Pogled na skakalnico.  Nisem še omenil udeležbe. Vodnik je bil Dušan Jozelj, poleg tudi predsednica PD Logatec Alenka, moja malenkost in še 6 preostalih pohodnikov.  Jutro nas hrabri, da morda danes ne bo popoldanskih neviht.  Raduha. Tudi postala zanimiva, kajti z višino 2062 m, je za naju z Bojano pač cilj, ki ga nameravava osvojiti.  Pogled seže tudi v del KSA, kjer sva z Bojano že hodila.V smeri Ojstrice, čeprav na tej sliki ni dobro vidna. Je pa v smeri, kjer so opazna še snežišča.  Zame zanimivo, ker tuhtam, da bi na streho vrgel sončno elektrarno.  Prelepo urejene kmetije ob poti.  Še ena izredno lepo urejena kmetija.  Na svoji desni pa sem ves čas lahko opazoval Golte. Ja, tudi tam še nisem bil.  No, tu pa smo že kar na začetnem delu Malega Travnika. Skrajno desno izstopa Ojstrica.  Kravice na travniku. Kar malce fovš smo jim, a?! 
Še kakšnih 10 minut in smo pri koči pod Velikim Travnikom.  Če imaš štirikolesnik, pa se je mogoče tudi pripeljati s te strani.  Nekateri smo jo ubrali direkt na vrh. Še nekaj minut.  Kaj pa je to za eno čudo?  Na vrh Velikega Travnika smo stopili ob 12.05, se povzpeli na razgledni stolp in občudovali prelep razgled.  Malce literature.  Še malce literature.  Pogled v smeri smučišča Golte.  Veliki vrh, Velika Zelenica, Molička Peč, Ojstrica, Raduha...  To pa sem žal pozabil kaj bi bilo.  Kar nekaj padalcev je izkoriščalo toplo nedeljsko vreme.  Še malce literature.  Izobraževanje.  Za tiste, ki radi berete.  Ojstrica, z Lučkega Dedca, kot bi bil v Himalaji. 
Ob 13.15 smo se odločili, da raje krenemo nazaj, kajti vreme se je začelo malce zapirati, pa tudi pivo je bilo že popito.  Utrinek z Malega Travnika.  Po kosilu.  Le kam je pa ta namenjena?  Vsi smo bili navdušeni nad tem delom poti. Izrazit greben sredi gozda.  Vse priznanje pridnim in ustvarjalnim rokam.  Res prelepi konci. Priporočam!  Nedeljsko popoldne.  Pa kaj si ti nor! Koliko dela, detajlov, časa, volje, domišljije in želje.  Ob povratku smo se trije odločili, da gremo še do cerkvice sv. Primoža, preostali pa po znani poti do prve kmetije, kjer je bilo tudi dogovorjeno ponovno srečanje. Zakaj pa samo trije? Preostali so šli gobe nabirat. Jih je bilo res ogromno, vendar pa kaj, ko jaz nimam pojma o gobah.  Idilično mesto, vendar zapuščeno.  Očitno je tudi sv. Primož neka ciljna točka iz doline.  Sv. Primož nad Ljubnim ob Savinji.  Ta lipa je pa lahko samo za občudovati.  Moral sem jo tudi tako poslikati, ker jo bom dal za namizje. 
Še malce pa smo pri avtomobilih.  Kozice pametno v senčki.  Še zadnja slika s tega potepanja. Vzpon 4 ure, spust 3 ure. Ekipa brez poškodb, prijetno utrujena, sedaj pa še na eno pivo, da si telo malce oddahne. Do naslednjič!