Nanos, 03. 03. 2018

Vsakodnevno obiskovanje Žige in Bojane v porodnišnici Postojna pač terja svoj čas (zelo dragocen), zato sem za luftanje izbral nekaj v tisto smer. Ideja je bila od smučarskega vzpona na Snežnik, do Vremščice, vendar pa je obveljal Nanos. In ni mi žal! Nisem bil prvič, niti v zimskih razmerah, sem šel pa prvič v uimskih razmerah po strmi poti. Zanjo sem potreboval 1 uro in 20 minut. Res ne vem, zakaj se mi tako mudi. Ker sem bil zaradi tempa malce zgoden za obisk ob 15h v porodnišnici, sem jo mahnil še na Grmado in do sv. Hieronima. Pa še vedno sem bil prehiter. Eh, sem pa malce v avto pokinkal. Sedaj še lahko :)
Select All None
Zjutraj, ko sem vstal, sem najprej pogledal malce kamere in sonček na vrhu Nanosa me je prepričal. Čeprav je ob štartu z Razdrtega ob 10:30 malce slabo kazalo.  Levo ali desno? Pravilo pravi, da za vzpon izberemo težjo pot, za sestop pa lažjo. In sem šel desno na strmo pot. Na tem mestu sem preventivno nataknil derezice, da je malce manj drselo. Sneg je bil dodobra odtajan, zato sem z njimi samo preprečil drsenje na vsakem koraku, za zdrs pa ni bilo nevarno.  Od tu zgleda kar daleč, vendar je pot super speljana in si kaj hitro gor. Na poti sem srečal kar nekaj pohodnikov in žal tudi eno v supergah. Saj je šlo, vendar pa ne vem koliko suhote v čevljih ji je ostalo.  Srček!  Potka.  Prva jeklenica za oprijem na nevarnem odseku.  Ja,proti morju je bilo danes treba! Ali pa v hribe.  Prija malce skal.  Prečenje. Sem tuhtal in gledal. Dejansko tak travnat teren na tako topel dan...lahko bi tudi kaj splazelo.  Še malce.  Sonce je delalo svoje. Z vseh strani teh objektov je padal led oz. sneg.  Pogled proti Snežniku. Tudi tam ne bi bilo slabo.  V smeri Julijcev tudi šajba.  Sebek. Nekaj moram imeti, da lahko dokažem obisk Nanosa.  Do koče sem šel samo pogledat, nato pa v smeri Grmade. 
Grmada. En kuceljček na katerem pa še nisem bil.  Photoshop flip.  Z Grmade sem do sv. Hieronima sem šel kar direkt.  Tudi tu nisem bil že ulala let.  Za spust do Razdrtega sem izbral položnejšo pot.  Po dolgem času malce v hribih, čeprav sem teden dni nazaj smučal na Ulovki in se sprehodil do Planine nad Vrhniko. Vendar pa sonce naredi svoje. Sedaj, ko se nama je pridružil Žiga, pa bomo videli. Nekaj bova že. Najprej verjetno vsak po svoje, nato pa v troje.