Blegoš in Snežnik, 07. in 14. 10. 2017

Takih vikendov si verjetno vsi želimo. Sonček, toplo, lepi razgledi, lahek korak. Po slovenski transverzali je tudi Bojana rabila preteg nog, zato sva izrabila pot v cerkljanske konce in skočila na Blegoš. Tudi tokrat ni razočaral s svojimi lepimi razgledi, super flancati v koči in lahkotnostjo dostopa. Povratek je bil čez SC Cerkno oz. Cerkno resort, kjer sva bila pozitivno presenečena nad raznorazno ponudbo aktivnosti. Od kolesarjenja, spusta, lokostrelstva, odbojke, poletnega supanja, visečih mrež, piknik prostorov itn. Teden dni kasneje je našo druščino pot vodila v smeri Sviščakov, kjer je Goran praznoval 40 let. Zato smo množično izkoristili lep dan in jo ubrali na Snežnik. Tako prijaznega ne pomnim. Toplo, skoraj brez vetra, lepi razgledi. In tudi zato je potem odličen golaž z ostalimi dobrotami super pasal na praznovanju obletnice. Če bo še kakšen tak vikend, pa morda kaj višje, če bo Bojana rekla, da lahko. Če pa nižje, nič hudega.
Select All None
Jesen v vsej svoji lepoti. Rumeneče listje, prijetni sončni žarki, toplina dneva. Začetek poti na Blegoš z odcepa ceste v smeri na vrh SC Cerkno.  Prijeten sprehod.  Bojana je v rahlem vetriču raje pokrila glavo, ker je malce kašljala. Razgledi pri koči preden sva jo ubrala na vrh.  Koča spodaj. Se že veseliva flancatov.  Na vrhu pa ropotanje agregata, kjer so svojo feršterkerijo postavljali radioamaterji.  Mi 3je. :)  Povratek po običajni poti, ki to žal ni več. Ne strinjam se, da se urejajo taki dostopi, ker se s tem izriva čar pohodništva.  Nazaj grede sva jo ubrala na SC Cerkno, da vidiva kaj se kaj tu dogaja.  Uf, tudi kje drugje bi bila lahko. Sam kaj, ko to ne gre kar tako. :)  Nekaj me pika, da bi ob kakšnem takem vikendu skočil nanj.  Ni bilo veliko obiskovalcev, je pa bilo toliko več kolesarjev.  Pogled na cerkljanske vrhove.  Porezen. Če bi imela čas, bi zanesljivo šla kar naprej nanj.  Z Bojano sva se zmenila, da gre ona do avta, jaz jo pa mahnem po progi Počivalo in se dobiva na parkirišču.  Takega Porezna še nisem ujel. 
Lahko bi bila za razglednico.  Počivalo. Upam, da bo letošnjo sezono kakšen zavoj tu dol le padel.  Še malce in se srečava z Bojano.  Teden dni kasneje zelo podobna zgodba od Blegoša. Jesen v vsej svoji lepoti. S Pipijem smo naskok na Snežnik pričeli kar na Sviščakih.  Malce naprej se združimo z Borovničkami. :) Simona, Neža, Boštjan in Aljaž.  Pot.  Pridruži se nam še tretji del odprave. Tina, Domen, Jadran in Jadranka.  Že kar lep čas sem bil jaz nosač za Nežo. Ni se prav nič pritoževala in sva bila prav fajn odprava.  Že vidimo vrh, samo malce okoli gre tole.  Razgledi v smeri morja.  Boštjan je imel Aljaža, jaz pa Nežo.  Ne zgodi se velikokrat, da se pojavljam na toliko slikah.  Bojana je bila spet kot srnica.  Domen in Snežnik. Domen levo. :) Mal heca mora bit.  Tudi tale bi bila lahko za razglednico. 
Do koče smo prinesli tudi nekaj polen, da bo za zimo.  Seveda smo skočili tudi na vrh, kjer so bili razgledi sploh očarljivi.  V smeri sosednje države.  Hja, ura je bila že kar nekaj čez dogovorjen začetek praznovanja, zato smo jo ubrali v dolino. Hvala vsem za družbo, Goranu in Marji ter vsem udeleženim pri pogostitvi za super dogodek, Bojani pa za varen prevoz domov.