Tržič-Koča na Dobrči-Begunjščica-Zelenica, 30.09.2017

Kako pomembna je zunanja motivacija, a? Trgovina Amfibija je organizirala dogodek, da se slovenska transverzala prehodi v enem dnevu. Seveda ne v obliki enega pohodnika, ampak več pohodnikov na različnih odsekih poti. Tako smo se prijavili na proste odseke. Jaz sem si vzel dokaj znan del od Tržiča, preko Brezij pri Tržiči do koče na Dobrči. Nato pa v smeri pl. Preval in po kalvariji na Veliki vrh kot najvišji vrh Begunjščice. Nato pa je relacija potekala do Roblekovega doma (izpuščen, ker je bilo že povsem dovolj vzpenjanja, pa še ni direktno na liniji transverzale) in do Zelenice. Izračunanih višincev vzpona je slabih 2000 m in 20 km hoje. Ni slabo, še posebej, ker nisem ravno v formu, Primož, ki sem ga povabil zraven pa še manj. No, z zmernim tempom, sva relacijo premagala v 10. urah. Tura je lepa, na nekaterih odsekih naporna, v lepem vremenu pa še posebej slikovita. No, slednje nisva izkusila, kajti bilo je oblačno. Hja, vsega pa ne more biit. Pa gremo...
Select All None
Prehojen izbran odsek od Tržiča do Zelenice. 20 km, cca. 2000 m vzpona, 10 ur.  Štart v centu Tržiča malce po 7. uri zjutraj.  Zmajček.  Ja, danes pa za spremembo malce transverzale.  Počasi se dvigava proti Brezjam pri Tržiču.  Odlična ideja za ograjo.  Primož ne išče poti z zemljevidom, ampak si razširja geografsko obzorje.  Brezje pri Tržiču, sedaj pa se počasi pričenja pravi del poti.  Levo ali desno? NIkje oznake za transverzalo. Tu pa pride prav zemljevid.  Gremo gor, gremo gor.  Do koče na Dobrči je bil tempo res počasen, ker se je bilo treba malce šparati.  Sončka pa verjetno danes ne bova videla.  Do koče imava še cca. 150 v.m.  Pa zakaj imajo v Ljubljani sonček?! Brr...  Še malo, še malo. 
Sicer gre pot do koče malce bolj levo, vendar sva si razgledala malce te hišice planine.  Pristna!  Koča na Dobrči. Prva prava malica.  Po malici pa naprej v smeri pl. Preval. Uf, Begunjščica pa je zadelana.  Malo gor, malo dol. Lepo potka.  Bi skoraj zajlo rabila.  Razgledna točka.  Pametno so nadelali pot, da ne gre po grebenu, ampak okoli z malo vzponi in spusti.  Pl. Preval. Hitra malica št. 2.  Čaka naju še najbolj zahteven del poti.  Kalvarija. Približno 600 v.m. klanca.  Pogled na Dobrčo.  Čez kakšno urozagledam nek vrh, ki sice še ni cilj, je pa blizu.  20 minut še. Snega je bilo le za vzorec.  Primož s svojim tempom počasi proti vrhu. 
Lepa pot po vrhu.  Pa kje je ta vrh?  Evo! Veliki vrh 2060 m.  Nisva se ravno dolgo zadržala na vrhu, saj sva bila že utrujena in sva želela čim prej na zaslužen topel obrok na Zelenici.  Do Robleka nisva šla, ker ni bilo smisla iti dol in nazaj gor.  Piše, da rabiva še več kot uro in pol do Zelenice. Ja, ni daleč od resnice.  Uf, dolgo prečenje.  Dolina obsijana s soncem.  Blejsko jezero.  Zelenica!  Obljubljena dolga pot se tu na Zelenici konča.  Na Zelenici pijača, hrana, nato pa v dolino. Ura pa skoraj 18.  Tudi sosednji hribi niso deležni sonca.  Do Tržiča sva dobila prevoz zalo hitro. Obgovorila sva starejši par, ki sta s seboj imela hčerko Jerco, ki je bila super šoferka in nas je kar vse naložila. Hvala družini iz Črnomlja!