Koroška, Štajerska, Mala Rinka in Kogel, 13. 08. 2017

Letošnje skoke v Julijce sva prekinila že ta teden z Velikim vrhom in Toplarjem ter nadaljevala nad Jezerskim. Tu nama ne manjka več veliko, vendar se vseeno najde. Ne veva kako nama ni uspelo še na Štajersko Rinko (2374 m), Kogel pa je tako ali tako zelo hitro zgrešljiv, če si namenjen višje. Zakaj? S svojo višino 2100 m se kar zlije z Velikimi podi, je pa zelo lep razglednik, kajti pogled z njega seže od Grintovca do Brane. Tura je tehnično zahtevna, potrebna je velika previdnost (pot na Koroško Rinko je sicer odprta, vendar nas tabla obvesti, da na lastno odgovornost), veliko je zajl in klinov, vendar pa sva tako vzpon na Koroško Rinko kot tudi spust od Mlinarskega sedla do Češke koče že opravila.Tudi časovno terja svoj davek, saj sva bila na poti skoraj 12 ur, vendar pa se izplača. Morava pa javno oznaninti, da se bodo taki "sprehodi" za naju za nekaj časa umaknili s sporeda, kajti pričakujeva planinskega naslednika. Zakaj pa ne, saj ima že čez 10 vrhov nad 2000 m osvojenih. :) Pa gremo...
Select All None
Izhodišče na uradnem parkirišču na Ravenski Kočni ob 5.20, zaključek pa ob 17.00. Gor po Žrelu do Kranjske koče na Ledinah, nazaj čez Češko.  Jutro ni obetalo lepega vremena, kajti ti konci nama niso ravno naklonjeni s soncem.  Dvigava se v smeri Kranjske koče na Ledinah in pogled nama uide na prelepo dolinico pod nama.  Tokrat se odločiva, da ne greva po Slovenski poti, ampak je že čas, da greva skozi Žrelo tudi brez smučk na rukzaku.  Žrelo sva imela v bežnem spominu izpred nekaj let, ko sva tu gor nosila smučke.  Tu spodaj zgleda super, vendar pa je pozimi povsem druga pesem, zato rečeva, da je takrat bolje iti po Slovenski.  Vstop v Žrelo.  Pred nama dva z vrvjo na rukzaku. Verjetno sta šla malce poplezat pod Skuto.  Nekje na polovici Žrela se lepo vidi, da je zahtevno.  Ob vstopu smo srečali mlad par, ki se je bolje pripravil na Žrelo, kot mi. Hm, le kdo ima tu prav? Sedaj na kavču pravim, da ta dva!  Bojana ob skorajšnjem izstopu iz Žrela.  Skozi Žrelo se izredno hitro dvignemo in pogledi v smeri Košute se odpro.  Pri Kranjski koči na Ledinah samo malce počitka in naprej. Na Veliki Babi in Ledinskem vrhu sva itak že bila, zato nista bila niti opcija.  Ledenik pod Skuto. Za zjokat!  Proti Ledinskem sedlu napredujeva v zelo zmernem tempu, saj sva bila dovolj zgodna. 
Čredica se nam umika.  Na Ledinskem sedlu se odpre pogled v smer na Koroško Rinko. Tu srečava dvojico navdušencev nad slovensko planinsko potjo (transverzalo), ki sta jo nameravala obdelati v enem kosu. Kapo dol!  Na tem mestu se opremiva s čelado, varovalnimi pasovi ter se oblečeva, saj je pihal močan veter, ki naju je neprijetno hladil.  Pogled skozi okno ob poti.  Sva že na višini Velike Babe.  Za nama dva hitro napredujeta.  Še malce in Koroška Rinka (2433 m) bo osvojena.  Pogled pa dokaj klasičen ob najinem obisku teh koncev.  Na tem delu je bilo dve leti nazaj zelo zabavno, kajti zajla je bila, na najbolj problematičnem delu, strgana.  Skoraj na vrhu. Da ne pozabiva. Ta pot je uradno nevzdrževana in se vidi na varovalih, kajti kar nekaj klinov je izpuljenih.  Na vrh Koroške Rinke stopim po 3 urah in 40 minutah.  Bojana pa kakšni dve minuti kasneje.  Z vrha Koroške Rinke jo zelo hitro popihava, kajti veter je neusmiljeno bril. Najin prvoten cilj je bila Štajerska Rinka (2374 m), ki je samo 20 minut stran.  Razgledi za vikat.  Proti vrhu Štajerske Rinke. 
Bojana polna hormonov kar leti.  A ne?!  Spust s Štajerske Rinke v smeri Male Rinke, ki je ravno na poti na Male pode. Megla se pa počasi, a vztrajno dviguje.  Uf, po današnjem dnevu v teh koncih manjka samo Mrzla gora. Videti je neprijazna in tudi opisi kažejo na to.  Kalški greben se kopa v soncu.  Mala Rinka (2289 m) pred nama.  Na Mali Rinki z Mrzlo goro v ozadju.  Sedaj pa na uradno markirano pot preko Malih podov na Velike pode.  Na poti srečava skupino 13 pohodnikov, ki so namenjeni na Skuto.  Midva pa po melišču dol.  To bo pa še trajalo.  Kako naj razloživa kje je Kogel? Ta prvi grebenček na tej sliki.  Napolitanke z nadevom. Tega nisva še nikjer videla.  Med Malimi in Velikimi podi je tale kuceljček (Sleme) in nisva mogla ne iti nanj.  Bivak pod Skuto. Veliko lepši in bolje utrjen kot bivak na Kaninskih podih. 
Bojana maršira na Sleme.  Napolitanke so nafilane s tem. Morda okamenelo drevo oz. les?  Spust s Slemena tudi zabaven. Previdnost nič odveč.  Kot da nekaj manjka?!  Do Kogla še malce. Desno v ozadju pa greben v smeri Grintovca. Izredno lepa turca nanj.  Kogel (2100 m).  Gasilska brez gasilcev s Kogla in s Štruco in Skuto v ozadju.  Čudila sva se naravi, kako najde pot skozi skalovje.  Do bivaka pod Grintovcem nisva šla, vendar pa sva ga že obiskala in je dejansko funkcionalen.  V vednost..  Še ena v vednost...  Najin povratek je bil preko Mlinarskega sedla do Češke koče.  Na sredini je Mlinarsko sedllo. Levo je "skok" na Grintovec, desno pa Dolgi hrbet do Skute.  S te perspektive je Štruca res štruca. A ni?!  Mlinarsko sedlo skoraj na dosegu. 
Z Mlinarskega sedla (13.30) se odpre pogled na drugo stran.  Da slučajno ne falimo.  Kočni. Ti dve sta bili napadeni z obeh strani, vendar pa samo enkrat obe. Priporočava krog Češka koča-Mlinarsko sedlo-Dolce-Kočni-Češka koča.  Pot z Mlinarskega sedla (Frischaufova pot) je za dober želodec, saj je zelo zračna in marsikje bi bilo bolje imeti kakšen meter zajle več.  We believe we can fly.  Bojana kar leti.  Sem rekel.  Take panorame Košute ne ujameš nikjer drugje.  Uf, do melišča je še kar daleč.  Markaciji.  Pri tej poti bi opozorila, da je izredno veliko drobirja, po katerem se lahko zapelješ. Ja, ni fajn.  Morda ni videti, samo parkirišče je bilo dokaj polno. Ob najinem prihodu so še prihajali.  Še nekaj korakov in sva na varnem.  Če pa to markacijo fališ, je pa res potreben pregled pri okulistu.  Odcep za Vratca. To bodo najini naslednji cilji. 
Poleg obveznega piva pri koči zame, je Bojana lačna naročila golaž. Ja, odličen je bil.  Pogled s Češke koče v smer jutranjega vzpona.  Upava, da to ni cesta do nekega višjega parkirišča za Češko kočo.  Še zadnji koraki do ceste in parkirišča. Kaj naj rečeva za to etapo? Tehnično zahtevna, čelada obvezna, pas na nekaterih mestih tudi, lepa, razgledna. Naj vsak pri sebi preceni, kaj lahko in kaj ne.