Veliki vrh in Toplar v Košuti, 10.08.2017

Letošnji dopust se odvija malce drugače od prejšnjih let. Najprej 10 dni ob pregreti Kolpi, nato malce dela doma, zato se človeku kar zahoče malce izi hribov. Izmed neskončno planov in vijuganjem med vremenskimi napovedmi, sva izbrala najbolj kratko varianto. Sicer sva v pogorju Košute, natančneje na Velikem vrhu in grebenu do Kladiva, že bila, vendar sva bila nepozorna na vmesni vrh Toplar. Le-ta se s svojimi 2000 m nahaja na skrajnem robu spiska slovenskih dvatisočakov, vendar vseeno šteje. Ker je bila vremenska napoved za popoldne zelo slaba, sva nastavila budilko na 4.00 in ob 4.20 odrinila v smeri Tržiča. Ves čas sva pogledovala proti nebu in v tržiških koncih imela celo jasnino. Seveda do parkiranja, ko sva čutila nekaj kapelj dežja. Sreča spremlja hrabre, zato sva vseeno ob 5.20 oprtala nahrbtnika ter veselo naskočila strmino. V teh koncih naju ni bilo toliko let, da so premaknili parkirišče od kmetije Matizovec (1072 m) kar nekaj nižje (cca. na 950 m). Vseeno sva bila v slabi uri pri Domu na Kofcah, kjer se nisva nič ustavila in jo mahnila v smeri Velikega vrha. Namreč plan je bil od Velikega vrha, preko Toplarja do Kofce gora, potem pa vse odvisno od vremena. Hja, ob 7.25 sva bila na vrhu Velikega vrha (2088 m), od koder pa sva žal morala zelo hitro skočiti nazaj na Toplar ter v dolino, saj je grmenje in bliskanje prihajalo vedno bližje, pa tudi rahel dež naju je zajel. Tako sva bila ob 8.25 že v Domu na Kofcah, kjer sva si privoščila odlične borovničeve štruklje, kavo ter čaj. V tem času so me klicali tudi z zavoda za transfuzijsko medicino, da rabijo kri. Seveda, no problem! Pa še nekaj sva postorila. Prijavil sem se na napovedano akcijo Slovenska planinska pot v enem dnevu (30.9.2017), in to na relacijo Tržič-Koča na Dobrči-Preval-Begunjščica-Roblek-Zelenica. Edina neznanka je bil štart v Tržiču, ki sva ga našla. Juhuhu... Sedaj pa se moram malce pripraviti in seveda računati na stabilno vreme. Drugače bo štala. Pa gremo...
Select All None
Relacija, ki sva jo v daljši obliki že prehodila, vendar brez Toplarja. Hja, en kucl vmes, vendar je 2000 m. :)  Štart s parkirišča je bil še skoraj v temi, zato je prva slika nastala pri prejšnjem izhodišču kmetije Matizovec. V ozadju Veliki vrh, ki sva ga napadla že z obeh strani.  Po slabi uri pri Domu na Kofcah. Vreme pa zaenkrat superca.  Glej to lahkotnost. Jutranja paša jim resnično prija. V ozadju greben Košute s Kofce gora (1967 m) na desni.  Prečenje v smeri Velikega vrha na levi. Tu sva imela že nekaj kapelj dežja, vendar nobene panike.  Na vrh Velikega vrha sem bil pospremljen s sončnimi žarki. V ozadju pa dobesedno tema.  Pogled na greben Košute z njenimi vrhovi. Bojana počasi prihaja na vrh Velikega vrha.  Ko prispe, recimo 2 minuti kasneje, se samo obrneva, saj se je nebo zaprlo, v ozadju so švigale strele, grmenje je odmevalo. V takem ni kaj delati tu na vrhu.  Toplar s svojimi 2000 m.  Na vrh Toplarja stopim prvi, Bojana pa kakšno minuto kasneje. Dežne kaplje in veter se stopnjujejo.  Slika s Toplarja je nastala v naglici, kajti obrat vremena je bil res v trenutku. Bojana obleče vetrovko in samo dol!  Pogled v smer Storžiča in Doma na Kofcah ne obeta izboljšanja in tudi dežne kaplje na objektivu ne. Žal. Pa res škoda, ker je ta greben res luštkan in vsaj do Kladiva je prava uživancija.  Izmenjaje dež in ne dež teh kravic nič ne moti. Bojana se je z eno resno spoprijateljila in bila povsem polizana.  Končno! Res odlični borovničevi štruklji v Domu na Kofcah, ki slovi po ... ja, štrukljih. Zakaj končno? Tu sva bila vsaj 2x, vendar vedno popoldne in štrukljev ni bilo več. Vse je za kaj dobro, a ne? ;) Do naslednjič...