Adam, Eva, Prevalski Stog, Ogradi, 15. 07. 2017

Začneva lahko samo tako, da je krog, ki sva ga naredila, resnično prijeten. Morda je za popaziti pri vzponu na Ograde, vendar tudi tu ni bilo kakšnih večjih težav. Pot nas s pl. Blato naprej vodi do prelepe pl. Krstenica, kjer nadaljujemo pot v smeri doline med Ogradi (2087 m) in Stogi. Pot nas vodi skozi gozd in po travnikih, klanci pa so kratki in ne preveč strmi. Vzpon na Adama (2012 m), Evo (2019 m) in na Prevalski Stog (2079 m) je povsem po travniku ter tudi spust s Stoga do Mišeljskega prevala ni prav nobena znanost. Razgledi nas vodijo od Triglava vse do Krna, pa tudi vrhovi nad Tolminko ne izostanejo. Res priporočava! Krog nama je vzel 7 ur, pavze pa so bile kakšno uro. Pa gremo...
Select All None
Izhodišče je bila pl. Blato ob 5.30 in smer pl. Krstenica. To smer sva izbrala zaradi vzpona na Ograde, kajti vzpon je vedno lažji od sestopa, še posebej po težjem terenu. Na zemljevidu ni dveh vrhov Adama in Eve, tako da žal ni višin. So pa tole vrhovi, ki malce segajo čez 2000 m, vendar imava te najraje.  Jutro na parkirišču pred pl. Blato je bilo že zelo polno. Tu se sicer ne vidi, vendar naprej je vse zaparkirano. Ni ravno po najinem okusu, čeprav sva srečala samo 2 pohodnika.  Planina Blato v zgodnjem jutru.  Pot v smeri pl. Krstenica in tudi naprej do Adama, Eve ter Stogov ni markirana. No, vsaj midva nisva nič videla. Zato je vseeno potrebno malce obučtka o orientaciji.  Po kaki uri hoje prispeva do planine Krstenica.  Malce pred pl. Krstenico ugledava greben Ogradov, in to po uri in 10 minutah hoje.  Dve mladi pastirici, planšarki oz. karkoli sta skrbeli za govedo. Prav luštne so bile te kravice. Kar malce fovš sva bila, ker imajo tako idilo tu.  Planina Jezerce je v osrčju vrhov, ki sva jih obiskala. Desno se že vidi Adam (2012 m), točno pred nama pa Škednjovec, ki je bil sicer kar na dosegu, vendar zaradi slabe vremenske napovedi popoldne raje nisva tvegala.  Malce po pl. Jezerce ugledava tega gamsa, ki je bil pa zanimivo svetel.  Ob vzponu v smeri trojice napadenih vrhov se uzreva nazaj na Ograde (levo) in na greben po katerem bova prišla na vrh.  Debeli vrh (2390) je tudi eden izmed manjkov. No, še kar nekaj jih je. :)  Škednjovec (2309 m) pa tudi.  Potka v raj Adama in Eve.  Levo se vidi Eva, to desno pa ni Adam, ampak eden izmed predvrhov, katerega sem vseeno obiskal. Bojana pa si je mislila svoje.  Z desne je Adam, v ozadju je viden vrh Jezerskega Stoga, levo pa Eva. 
Ogradi izgledajo kar masivni in celo težki, čeprav so na drugi strani samo za kositi, beri trava in ruševje.  Vrh Adama ob 8.05, torej po 2,5 ure hoje.  Jezerski Stog in njegov prečudovit greben.  Bojana nekaj sekund za menoj osvaja najin skupen 80. dvatisočak, na katerem sva bila vsaj enkrat.  Desno Tosc z levom Vernarjem ter Velska dolina.  V ozadju se vidi vrh Triglava in Mišljim vrhom v ospredju. Slikano z Eve.  Ogromno planik in njihova velikost naju je impresionirala.  Bojana na vrhu Prevalskega Stoga, ki je od Adam ter Eve oddaljen kakšnih 10 minut lahke hoje. Kot bi šel po BTC-ju. Ne, ne. Veliko lepše.  Ta slika je spoznavna, saj kaže greben v smeri Mišelj vrha (2350 m).  Spust v smeri Mišeljskega prevala s Škednjovcem v ozadju.  Pri spustu s Prevalskega Stoga do Mišeljskega prevala, kjer prideva na markirano stezo s pl. Laz v smeri Vodnikovega doma, je potrebno vseeno malce paziti. Še posebej v vlažnih razmerah.  Pogled na Prevalski Stog in raj Adama in Eve s poti v smeri Lazovškega prevala. Tu se je vreme že začelo kisati in zato nisva ravno izgubljala več časa.  V eni izmed nešteto lukenj je še dovolj snega za ohladitev. Čeprav bi danes rabila skoraj malce gretja.  Greben vzpona na Ograde.  Lepo vidna pot med ruševjem v smeri vzpona na Ograde. Odcep z markirane poti ni kaj posebej označen, vendar pa povsem dovolj očiten, poleg skale z napisom za Vodnikovo kočo. 
Tu so praljudje vezali svoje jadrnice.  Izgleda kar težko, pa dejansko ni. Tako orientacijsko kot tudi v smislu vzpona.  Če naju spomin ne vara, je to Škedjovec in vzpon nanj ni videti kaj posebnega. Seveda z leve.  Pogled na dolino pl. Jezerce, po kateri sva prišla s pl. Krstenica.  Začetek skalc.  Takle mamo pri vzponu. Edino na začetku je treba malce za skale poprijeti, potem pa ne več.  Še malce pa sva gor.  Vrh Ogradov ob 10.10. Vreme pa povsem zadekano. Bolje bo kar iti.  Med spustom z Ogradov se je malce razkadilo. Tole je teren na drugi strani Ogradov in je tako za vzpon kot tudi spust povsem neproblematičen.  Ostanki nečesa sestavljenega s človeškimi rokami.  Med spustom v smeri pl. Blato naletiva na tale del z zelo zanimivo skalo.  Za kdaj drugič...  Uf, kdaj se je pa tole vse nafilalo. No, do avta sva prišla ob 12.30, torej po 7 urah na poti. Ko sva se preoblekla in speljala, je začelo deževati. Nekaj sto metrov po cesti navzdol naletiva na starejšo planinko, ki sva ji z veseljem ustavila ter ponudila prevoz v dolino. Z velikim zadovoljstvom sva to storila in prav prijetno smo klepetali. S temi današnjimi vrhovi sva nafilala najin repertoar na 83 dvatiočakov z enim vzponom in 105 vseh skupaj.