Pot po robu (Col-Predmeja-Otlica), 21. 05. 2017

Ko te enkrat useka, te res useka. Spoznanje, da čas tako hitro beži. Namreč od najinega zadnjega pohoda je minilo skoraj 5 mesecev (Kukova Špica ter nato Dražgoše) in je res bil že skrajni čas, da se spraviva v pogon. V glavi kar mrgoli idej, kam, vendar pa sva kar nekaj vikendov posvetila okolici hiše in tudi NLP-ju, ki ga obiskujeva mesečno za cel vikend. Že prejšnjo soboto, ko sva dokončala otoček pred hišo, sva si rekla, da ta vikend MORAVA nekam iti. Ker je bila sobota deževna in sva jo izkoristila za šoping, sva v nedeljo budnico narihtala ob 7h. Kava, češnjev štrudelj za fruštk in nato v avto ter preko Hrušice do Cola, kjer sva, malce naprej proti Predmeji, pustila avto. Nato pa z vso 5 mesečno prtljago krenila po Poti po robu. Nama je ta pot še posebej v spominu, ker je bila pot od Cola do Otlice najin prvi skupen "sprehod". To pot sva, po ogledu arhiva, prehodila še leta 2011, nato pa nič več. Ugotovila sva, da celotne poti od Cola do Predmeje nisva nikoli prehodila, kaj šele naprej do Čavna. Zato sva danes nadokandila kar nekaj ter pot prehodila od Cola do Predmeje ter nato nazaj do Otlice, kjer sva po pivu štopala ter dobila prevoz nazaj do Cola. Hoja skupaj s postanki nama je vzela 4 ure in 20 minut do Predmeje ter nato še nazaj do Otlice dobro uro. Izredno lep pohod, ki nama je dal zagona za naprej, saj je zarjavelost kar sproti letela z naju. Upava, da energija sledi že naslednji vikend v bovških koncih.