Zelenica All Around, 11.03.2017

Na tako lep dan pa je res kriminal ostati doma. Čeprav je dela malo morje... Vendar kam. Malce sva zarjavela in sva si zadala bolj lahek cilj, čeprav to ravno ni bil. Na Zelenici in njeni okolici že dolgo nisva bila, zato je bila idealna destinacija. Kljub napovedanemu vetru sva vztrajala v smeri, čeprav nisva zastavila kam sploh hočeva. Se je pa malce poznalo, da sva v ponedeljek darovala kri in nisva bila v formi, zato sva se tudi ločila. Tako je Bojana naredila dve furci s Triangla, jaz pa sem naciljal Suho ruševje in nato smer proti Palcu. Bojana je po teh dveh furah, po super odjenjanem snegu, uživala na ležalniku pred kočo na Zelenici, sem jaz pogumno stopil v smer na neosvojen Palec. No, nanj nisem prišel, saj sem obrnil kakšnih 30 m pod vrhom, saj je bila ena grapa zame prevelik zalogaj. Vendar je pa bilo za dušo...
Zima... :)  Zima #2... :)  Pa jo imamo. Malo, vendar nas veseli, a ne Pipi! ;)  Hanževo sedlo v senci. Tudi tja so bili namenjeni.  Ne se smejat... klanec za 1. postajo je bil skoraj popolnoma leden in nama ni ostalo drugega, kot da si obujeva dereze.  Bojana kot na vojaških vajah. Vidi se, da je bil veter kar neusmiljen.  Šentanski plaz... videti je kot drsališče, čeprav so nekateri ropotali navzdol. Ma ne, zakaj že? Greva naprej.  Na Zelenici se ločiva. Bojana v smeri Triangla, jaz v smeri Suhega ruševja.  Malce gor, malce dol. Prav zabavno.  Vstop v dolino, ki jo omejuje Vrtača z leve, z desne Palec, naravnost pa straži Zelenjak.  In the meantime... Bojana uživa na sončku pri "anteni". Spust št. 1.  Pri vzponu za 2. spust se sprašujem, kaj je to za en kucl. Greben Na Možeh.  Jure pa tačas nadaljuje v pravljico. Snega sicer ni veliko, vendar pa je ta dolina veliko bolj prijazna sedaj s snegom, kot pa poleti. Ruševje je prav zoprno...  Hm...malce bi popikal. Ta Y mi ne daje upanja, da se da. Še posebej skalni skok... Ne, raje grem do sedla pod Zelenjak in se nato odločim.  Pogled nazaj na dolino Suhega ruševja in Begunjščica v ozadju. 
Odločim se, da za veselje probam v smeri Palca. Seveda brez smučk in s cepinom ter derezami. Luštna grapca, čeprav je bila malce mehka.  Vmesni pogled na avstrijsko stran.  Kmalu naletim na del, kjer se ni dalo naprej. Odločim se za smer desno navzdol in okoli skalovja.  Tudi tam naletim na prepreko, ki je zame prehuda. Tu čez nisem videl rešitve, okoli tudi ni šlo, zato sem se sprijaznil, da Palec pač danes ne bo osvojen.  Še pogled na Vrtačo in Y grapo. Ja, od tu se vidi, da je ob skalnem skoku dovolj zalito...ma ni šans. Ne grem, sem že bil..samo še dol.  Moram narediti eno sliko, da se verjame, da sem sploh tam bil, ne pa fotoaparat na drona... :)  Palec izgleda komot, pa žal ni bil. Mlad par s smučkami se je povzpel v smer in v prijetnem sončku malical.  Z njima sem imel prav prijeten pogovor. Malce me je motilo, ker me je dečko vikal. Le zakaj?!  Ta slika pa je reklamna za Line skis. Spust po dolini je bil pravi užitek. Sneg ravno prav odjenjan, kamenja ni bilo, ruševja pa tudi ne.  Pri koči na Zelenici Bojana uživa na sončku. Prav fajn se je mela.  Spust z Zelenice je narekoval veliko previdnost, saj strm del, ko sva ob vzponu morala uporabiti dereze, je bil tudi za spust s smučmi kar zahteven.  No, oba varno in previdno prismučava do konca snega. Lep dan, sonca pol, pa tudi par zavojev je bilo tistih "ta pravih". Na kondiciji pa bo treba malce delati, čeprav darovanje krvi tudi pusti posledice.