Porezen, 26. 12. 2016

Tokratne božične praznike sva praznovala v Cerknem in že ob odhodu iz Žibrš sva v avto nabasala prav vse, ampak res. Edino kratkih hlač ne, čeprav sem jih resnično pogrešal. Plana nisva imela prav nobenega, sproti sva videla kako gre tok dogodkov, vendar je bilo na koncu prav super. V nedeljo sva po obilni sobotni božični večerji šla podihat na smučišče Cerkno, za ponedeljek pa nama je pri odločitvi resnično pomagala prijateljica Katarina, ki je že pred časom izrazila željo, da bi obiskala Porezen. Ker pa je planiranje poti prepustila meni in ji je morda celo malce žal, smo odrinili kar iz Cerkna, da si pogledamo 1300 m višincev resnično v vsej svoji lepoti. Tempo sva prilagodila, pogovora obilo, smeha tudi, sončka pa še več. Prav luštno je bilo in kar kliče po še!
Nedeljsko predihavanje na smučišču.  Žalostna podoba zime, vendar je žal pač tako.  Tole sem naredil zaradi povsem drugačnih namenov. In to ni Triglav...zelo podobno kot Špik z Vršiča..če bo zneslo.  Naša četica koraka proti Labinjam. Porezen je še zelo daleč, vendar je vztrajanje vedno poplačano.  Labinjske lehe, kjer smo prvič martinčkali.  Pa malicali tudi. Dober tek.  Iz Labinjskih leh smo kar padli pred obličje Porezna.  Bil je obljuden, ker je bil ta dan tudi organiziran pohod iz Poč. No, mi smo uleteli z druge strani.  Kljub temu, da sva imela tempo prilagojen Katarini, sem na zadnjem grebenu malce "potegnil", vendar vseeno tudi počakal.  Verjetno vse polno planincev.  Bojana na vrhu Porezna. Ne, ni tako hudo, sam malce "špila".  Evo Katarino...  ...z dobro voljo na vrhu Porezna. Skupaj smo bili na poti približno 3 ure in pol, kar sploh ni slabo, niti približno!  Kratki rokavi so prišli zelo prav.  Pogledi obiskovalcev vrha uhajajo na vse strani. Kje smo bili, kje je kaj, kam bi še šli. 
Po okrepčilu v koči smo enkrat morali reči dovolj je in jo ubrali nazaj v smeri Poč, po "tastrmi". Katarino nasmeh ni zapustil.  Z nasmehom pozirata tudi obe motivatorki.  Pa še današji team. Ni bilo slabo in kaj podobnega bi še naredil/naredila. Prav z veseljem!  Spust po "tastrmi" je bil tudi za naju prvi, ker ponavadi greva tu gor. V oko so nam padli tile smerokazi, ki so prav estetski. Tu gredo pohvale avtorjem!