Dovška Baba, 21.05.2016
 
 
 

Dovška Baba, 21.05.2016

Glede na najino dinamiko pohajanja in razmišljanj zadnjih dveh mesecev ni za pričakovati, da se bova sploh še kdaj podala na 12, 15 urne pohode. Četudi bo na to kazalo, jih bova skrajšala ali pa jih premostila z bivakom ali še bolje kočo. Tako sva že začrtala nekaj destinacij, vendar sedaj še ni pravi čas. Saj hribi počakajo :) Za malce razpihovanja svojih pljuč in nabiranje kondicije sva izbarala vrh na severozahodu Slovenije imenovan Dovška Baba, 1891 m. Morda je komu neznan, vendar pa je turnosmučarska alfa in omega destinacija. Kao... :) No, midva sva sicer s smučkami bila na vrhu, vendar z druge strani kot pa to delajo ostali. Hja, kaj moreva. Zato sva se odločila, da tokrat Dovško Babo napadeva kar s klasične smeri, iz vasi Dovje, nekaj kilometrov od Jesenic v smeri Kranjske Gore. Opisi poti so pravili, da rabimo 3 ure do vrha, kar ni povsem iz trte zvito. Namreč prav nič narobe ni, če imaš še kakšen postanek več, kot sva ga imela midva. Konkreten klanec se začne pri 0 m od avta in ne popušča. Morda bi kdo rekel, da pretiravava, vendar marsikateri dostop na višji vrh ni tako strm. Zato sva imela kar malce več pavz, pa kaj zato. Važno je, da sva se imela fajn in prišla domov cela, zdrava in se imela rada :) Hvala Bojana, ker si z mano! Lepo mi je s teboj.! Mož Jure!
Select All None
Najino izhodišče je nekaj 100 metrov za vasjo Dovje, kjer moramo edino paziti, da ne zavijemo v smeri Kepe, ki zna biti tudi lep razglednik in na katerem še nisva stala.  Morda na začetku klanec popusti kje za kakšno stopinjo, vendar pa so prišle palice zelo prav.  2/3 poti poteka skozi gozd, zato nimamo veliko razgledov po okolici. Le tu in tam se nam odpre pogled, predvsem v smeri Triglava. Tu sicer je Triglav malce bolj desno, zasneženi vrhovi pa so Rjavina s svojimi sosedi.  Še malce zumiranja :)  Na tej trati je naju že ob vzponu zamikalo, da bi malce odležala. Sva pa to storila ob spustu.  Pogled na drugo stran, na Mežaklo nad Jesenicami.  Lepota na vidiku :)  Na Triglavu je še čez 3 metre snega. Morda ga je malce težko locirati, ker na sliki deluje Rjavina višja, pa ni.  Gozdna pot se izmenjuje z deloma peščenimi potkami, ponekod pot zelo blatna. Tako, da ni da ni :)  Utrinek ob poti.  Narcis med narcisami. :)  Veliko cvetja je že ugotovilo, da je pomlad, vendar narcise višje še povsem zaprte.  V pričakovanju, kaj je za tem robom.  Aha, to je to za ta dnar. Planina Dovška Rožca in v ozadju vrh Dovške Babe.  Namestitev z razgledom. Od Triglava, preko Škrlatice, Špika do Mangarta. 
Na koncu naju čaka še sončen vzpon po travnatem pobočju do vrha.  Križišče?  Ah, ti Avstrijci, vse se jim podira. :)  Pogled k sosedom.  Da ne kolebaš, če si na pravem vrhu :)  Vsak nosi svojo rinko.  Malo je takih razglednikov, zato toplo priporočava.  Težko je gledati v objektiv, če je pa zaslon malce stran :)  Modro nebo, tu in tam s kakšnim oblačkom, je vedno tam!  Popoldanska siesta na travniku.  Po fiskulturi še malce hortikulture.