Dolomiti, 16.-23. 1. 2016

Vse je za nekaj dobro, čeprav tega sprva ne vidimo. Tudi to, da sem si predzadnji četrtek pred vsakoletnim enotedenskim smučanjem nalomila desno nadlahtnico... kot recimo to, da sem lahko delala Simoni družbo v dolini. Zadišali so nam Dolomiti in tako smo se odcepili od klasične organizatorske ekipe ter jo v nekaj manjših vozilih mahnili v mestece Alba poleg nama že znanega mesta Canazei. Na poti tja smo se smejali nasproti vozečim, ker morajo že domov, ko pa smo včeraj bili sami na poti povratka, pa tudi, ker ne bodo imeli tako dobrega vremena kot mi. Tokrat sva bila v apartmaju samo s familijo Svetličič, a smo kar pogosto menjavali lokacije, da smo se dodobra spoznali in poveselili kot druščina. (B.)
Select All None
Ker invalidom in nosečnicam celotedenska karta ni kaj prida koristila, je bilo potrebno poiskati cenik s krožnimi in povratnimi kartami. Poleg krajših sprehodov, čajčkanja ter šopinga sva si privoščili tudi dva izleta z gondolami, eno krožno na Belvedere preko Pecola v Canazei, in povratno na Chiampac.  Prvi dan - Arraba. Mraz je malce pritisnil, a baje ni bilo tako hudo kot pred leti, ko nisem več čutila palca. Dejčk si polni baterije.  Sončna pobočja, večinoma z umetnim snegom. Arraba  Spust v Canazei - preveč pešačenja.  Drugi dan - Vrh Belvedera v smeri Arrabe - Cilj Alta Badia in Gran Risa - bolj turizem kot športanje, a vseeno prav nič turistično.  Belvedere - pogled na vrhove nad Campitello di Fassa. cca. 3 jurje višincev.  Katarina kar žari. V takem prekrasnem vremenu pa ja, a ne?  Pred spustom v smeri Arrabe - v ozadju naslednja veriga Gruppo di Sella.  Malce nad Arrabo luštna kučica z odličnim hamburgerjem. 7 EUR za poln želodec.  Tretji dan smučanja in najin prvi izlet. Selfi po odlični pici na Belvederu, začinjeni z olivnim oljem s čilijem. Dvojčka sta tu dobila prvi štempelj nad 2000 m.  Tretji dan - v smeri Val Gardene. To pa je e-turizem. Pancarji na štrom, kolesa na štrom, štrom na štrom...  Nad znano progo Saslong, kucelj nad Campitellom z druge strani.  Saslong - Jure pravi, da razen enega klanca, ki ga smuk zihr ne gre, je ta proga prav cartlih.  Jošt brez strahu v cilju.  Lažja proga, graščina in cesta, speljana v tunel. 
Zmagal Jošt, Ana tik za njim odlična druga. Dejčk ni zmogel na 3. mesto :)  Na vrhu Saslonga ob povratku v našo dolino.  Na vrhu se vidi razgledno ploščad Sas de Pordoi oz. terasa Dolomitov.  Da pa ne bomo samo smučali, se je potrebno tudi okrepčati, tako in drugače. Televizor v ozadju je na srečo ostal neprižgan (in cel), opornica pa me ni motila, da ne bi uživala v prijetni družbi.  Ni šlo brez kave, ki nam jo je kuhal dežurni kavovar Jani. "Otroci" smo medtem pogosto risali, se učili o prebavilih in krvnem obtoku, pa še kaj bi se našlo.  Četrto jutro...juhuhu...gremo na Marmolado.  Dokaj hitro pridejo čez kucle in že gledajo Marmolado z najvišjim vrhom 3343 m.  Skoraj že malo redek zrak :)  Selfi.  Spust z Marmolade prvih 500 višincev po naravnem snegu, nato pa umeten. Groza. Tihožitje Božiča in helikopterja.  Impozantni masivi.  Za reklamo naredijo vse. BMW ima avte na ogled kar na vrhovih smučišč.  Peti dan. Osamljena trojica MM & J so šli z vlakcem iz S. Cristine (Val Gardena) na povsem tirolsko stran. Malce više je vrh Seceda 2518 m. Proga široka, ful.  Kosilo v prelepi leseni hiški.  Poleti zna biti res zanimivo. 
Lunca se gunca, pa Jošta nosi. Vsako jutro nam je razlagal, kaj je ponoči sanjal.  Široke planjave... Še je prostora za kakšno progo.  Utrinek.  Ker je bila sezona za januar nenavadno skopa s snegom, ni bilo veliko celca, zato se je Jure peljal samo s slalomkami. Žal pa se jim je ponovila stara poškodba in je odstopil robnik. Še zadnji pozdrav snegu, nato pa gredo v pokoj.  Slovo je treba zapit.  Zadnji dan - leva varianta Sella Ronda. Nekje med Alta Badio in Val Gardeno.  Energija kar žari! So se zelo po naključju "skoraj" vsi našli.  Še zadnji pogledi na prelepe kuclje in smučišča...  Gremo, ker nam vreme nekaj sporoča.  Obid transport.  V Ajdovščini pa še zadnji postanek za pico in izbrano pivo.