Serre Chevalier, 17.-24. 01. 2015

Leto je švignilo mimo in Boki tours je zopet organiziral pobiranje denarja, ki se rezultira v izletu na nek smučarski teren. Kot je že nekaj let zapored navada, se gre vedno na isto smučišče dve leti zapored, edino kraj bivanja je bil Briancon in ne lanska vasica nekaj kilometrov stran. Z Bojano sva sicer dokaj s težkim srcem "vrgla" na sneg skoraj 800 EUR, ki nama sedaj pomenijo hladilnik in pomivalni stroj, vendar pa je bilo to verjetno eno izmed zadnjih smučanj v tej sezoni. Eh, morda pa ne! Kaj pa vemo...sedaj je mimo, dnar je pogoltnila agencija in školjka. Pa kaj denar. Važno je, da smo se imeli fajn, pa kaj fajn! Super je bilo! Pa gremo!!!
Select All None
Tudi letošnje potovanje sva "opravila" s Smeškovim kombijem, s katerim smo lansko leto imeli obilico težav. Dve leti zapored pa ja ne more iti vse narobe. Na poti smo imeli dež, ki je nakazoval, da zna biti vreme še zanimivo.  Vzpon iz Sestriera je začinilo rahlo sneženje.  Letošnje rezidence so bile v samem Brianconu, in to le nekaj metrov stran od kabinske žičnice. Apartmaji so bili le za 6 oseb, zato smo klasična ekipa vzeli dva apartmaja. No, klasična. Dobili smo dva nova člana. Mojco in Marka. Klasiko pa smo sestavljali: Saša, Bojana, Ana, Dejan (Dejčk), Robert, Jani in moja malenkost. Zmenili smo se, da bo en apartma za 6, v drugem pa bodo 4 osebe in bo osrednji del namenjen jedači in pijači.  Letošnja zelo pozitivna stvar je bila, da smo bili vsi z Boki toursa v enem štuku, dejansko so bila vrata apartmajev skoraj vedno odprta in ni bilo hude carine. Hodnik je bil idealen poligon za balinčkanje.  Nedelja. Prvi dan smučanja. Kaže na prelep dan! Juhuhu....  Bojana je nabrusila pete, vzela s seboj odlično voljo, kondicije pa ji itak ne manjka. A, ne Dejčk! :)  Ker je bilo mraz, se nisem upal preveč sliniti zaradi prelepega razgleda.  Ah...idile je bilo zelo hitro konec. Po kabinski žičnici iz Briancona sledi ena navadna potegola na talerčke za na vrh. Nekaj časa smo nekateri čakali, potem pa smo šli kar peš! Razen Dejčka seveda. :)  Nasprotni hribi samo kličejo po progah in žičnicah.  Presenečenje dneva. Šef Boki toursa Boško že prvi dan na snegu. In to še brez pira.  Nismo si mogli kaj, da ne bi šli malce pogledat lanskih terenov, vendar pa je bilo že vse zvoženo, snega pa niti približno toliko kot lani.  Po napornih vijugah seveda paše počitek s pivom.  Edina težava je, da je sproti zmrzoval, ker je bilo kar nekaj pod lediščem.  Mraz gor ali dol, vreme drži, sneg je, zato gremo vijugat naprej.  Počasi se izteka 1. dan, zato gremo v dolino. Ker nismo hoteli riskirati še kakšne gužve za nazaj v Briancon, smo se spustili v lansko vas, da si ogledamo lansko hišico. 
Zadnji spust v lansko vas. Nižje snega skoraj ni, če pa je, je pa umeten, kar je pa kar nekaj. Samo drsanje...  Nismo bili edini, ki smo se odločili za spust v lansko vas in nato do Briancona z busom.  Hja...2. dan. Pravijo, da je vsega lepega enkrat konec.  Kaj na rečem glede na to sliko?! Baba zmešana :) (Kaj zmešana, to je novi slog smučarjev skakalcev! Prevc ga ziher že obvlada...)  Od smučarije smo imeli veliko manj kot dan prej, saj je bila vidljivost dokaj slaba. No, vseeno smo šli dlje po smučiščih in pristali seveda zopet na pivu. Edino tu je bilo svinjsko drago. 6 EUR za veliko pivo je pa res malce hudo. Lepa bajta gor ali dol. Kljub temu pa smo se zabavali, debatirali in predvsem je čas kar švignil mimo.  Ker je bilo sneženje vedno močnejše, smo se odločili, da kakšno uro prej zaključimo in gremo raje v apartma.  Mojca preizkuša, če jo seno drži. :) Njo je in vse ostale tudi.  Ja, sneži "kot pri norcih", zato gremo na toplo.  Hodnik odprtih vrat v znamenju rokometa, ki smo ga poslušali preko Smeškovega telefona.  V našem apartmaju ni bilo velikega zanimanja za rokomet, zato pa je bilo bolj fotografsko vzdušje.  Jedli smo odlično, čeprav manj kot prejšnja leta. Fino je bilo, ker smo lahko sproti hodili v trgovino v čefurja, pardon Carrefourja.  Tretji dan sta me Tina in Simona naspidirali z zgodnjim vstajanjem, zato sem se v trenu opremil še sam in šel čakat, kdaj bodo zalaufal kabinsko žičnico. Dvig iz Briancona je nakazoval dokaj lepo vreme, vendar pa je bilo kasneje drugače.  V srednjem delu smučišča sem naletel na super vidljivost in sfural nekaj rund za užitek, nato pa sem se pomikal proti koncu.  Čisto po naključju "zašnofam" Bojano. Ja, vedno me najde. :)  Ker je Boško itak zvohal kje je najcenejše pivo, smo se tega držali. Fino je bilo, da smo naročali kar po domače, seveda pa smo vedno pripomnili, da smo Kepa team in ne z Boki toursom :) Za cenejše pivo se pa splača pomatrat. Pa še Heineken je bilo! 
Da ne pozabim, kje smo prebivali. Ni bilo slabo, edino ti apartmaji so bili zopet bolj francoski.  Nad Brianconom se dvigujejo utrdbe.  Še in še jih je.  Četrti dan smo imeli v našem apartmaju nekateri pamet na svojem mestu. Bolje rečeno. Talerčki so bili polni kot pri norcih in smo raje ostali na strani Briancona. To sploh ni bilo slabo. Ni bilo veliko ljudi, vidljivost glede na preostale dele smučišča idealne, le proga je samo ena. :)  V teh dneh sem skoraj pozabil, da smo včasih naredili tudi kakšen film. Pa sem začel. Bojana ima svojevrsten stil in naj ga kar ohrani!  Pri srednji postaji kabinske žičnice je nekaj čakalo na Bojano.  Sem napisal, da je nekaj čakalo. Poglej ta obojestranski užitek.  Robert, Bojana in Dejčk pred srednjo postajo kabinske žičnice.  Redko ima smučar vpogled na mašinerijo, ki poganja vso stvar.  Ker smo zopet končali kakšno uro prej, sva z Bojano izkoristila dnevno svetlobo, da si malce ogledava Briancon. Takoj me je zmotilo to, da kljub vetru povsod smrdi po dizlu. Vsaj meni!  Bencinska na vogalu.  To kapo in šal sem ji pa jaz kupil. Nekaj let nazaj ;)  Bojana se je tu res špilala turista, jaz pa niti ne. Kozorog, siničke, taščica in brglez v vitrni.  To pa je zame postalo bolj zanimivo.  Odločila sva se, da greva v smer obzidja nad mestom. 
Kar predstavljam si konjenike na konjih, ki se podajajo v boj.  Za obzidjem pa se skriva prav romantično mestece.  Okrog in okrog obzidja pravi srednjeveški kanali.  Na eno in drugo stran.  ...!!!...!!!... Kakšen srednji vek. Nikjer nobene letnice pod 19xx.  Namesto konjev se v to mesto pripelje z avtom.  Ozke uličice in raznobarvne stavbe delujejo pravljično.  Pogled na del smučišča nad Brianconom z obzidja.  Osrednji trg znotraj mesteca.  Bojana hoče nekaj povedati...  Zanimivo, da so vsi videni vodnjaki delno ali popolnoma pokriti.  Greva malce v cerkev.  Ne levi, ne desni uri ni za zaupati. Leva rabi sonce, desna pa štrom. Ja, čas je relativna stvar.  Prikaz delovanja obrambe. Hmm, srednjeveški jarki in strelno orožje ne gredo ravno skupaj, a dokler te trdnjave stojijo, se bo že našel kdo s krepelcem.  Meni ta stavba deluje kot zapor. Levo pa (ni na sliki) WC za 20 centov. Pa več kot 15 min ne smeš ostati noter. Pismo, imajo poceni kvikiče! :) 
Še google mi ne zna povedati...  Z obzidja se vije pogled na druge utrdbe, žal pa se je dan začel poslavljati in sva se morala vrniti.  Videti je super spust.  Najprej sem mislil, da je akvadukt, vendar deluje bolj kot neka cesta.  Zanimivo. Veliko streh je podobne barve. Pri nas tega ne vidiš.  Peti dan se je pričel obetavno. Vreme je napovedovalo šajbo, vendar se je napoved ponesrečila.  Kljub temu sva z Bojano šla malce "ven".  Lanski spomini so nas (no, razen Dejčka) "prisilili", da se malce sprehodimo in pogledamo kakšne so kaj razmere po celcu.  Bojana je bila sicer zadnja, vendar pa je z Robertom nisva dolgo čakala.  Vidljivost v predvideni smeri je bila katastrofalna, zato sem vrgel uč na eno grapo. Bojana in Robert sta bila sicer negotova, vendar pa se je tu dol vsaj videlo.  Tu pa sem se že pobral. Tako me je sesulo, da še sam ne vem kaj sem delal. Bojana in Robert nista imela pojma, da sem padel. Zanimivo je bilo, da sem eno smučko fasal v koleno, ki se je verjetno odkapultirala z noge ter se ene 3 metre nižje zapičila skoraj vertikalno v sneg. Druga pa je bila ene 2 metra višje. Ker pa je bilo zelo zvoženo, ni bilo nobene bojazni za kakšen zdrs.  V tem delu smo naleteli na kar nekaj celca in ga izkoristili.  Kaj bi brez Bojane in njenih teatralnih vložkov.  Med drevesi je tudi zabavno.  Pogled na prevoženo grapco. 
Konec dneva se je pričela oblačnost trgati in sonček je pričel bosti izza oblakov.  V gostišču pri srednji postaji kabinske žičnice so Kepovci imeli žur.  Tudi mi nismo manjkali. Žio, Mojca! ;)  Smo morali malce dvigniti razpoloženje.  Pogled z gostišča v smeri Briancona.  No, tudi tu nismo ostali dlje časa, saj je bil happy hour v gostilni zraven naših apartmajev.  Zadnji dan :( Gremo spet zjutraj na avtobus, ker znajo biti talerčki spet zasedeni.  Poezija!  Iiiii....  Z Bojano sva si pa spet privoščila. Kot pravi Pipi. Malo, vendar nas vesleli!  Dobro sem jo ujel!  Kamor si pogledal, sam kič!  Ker nam prejšnji dan ni uspelo smučati v lanskih smereh, sva z B zopet snela smuči in jo mahnila peš.  Na vrhu pa zopet kičasto.  Res za dušo. 
Zapiram zračnike, ker sem kar malce zašvical. Pa ne zaradi premalo kondicije.  Nekateri so šli še malce naprej, vendar pa se jim nisva pridružila.  Ijo v akciji. Snega neskončno manj kot lansko leto. Kar dobro je škrtalo na nekaterih mestih.  Bojana v preobleki chicken kamermana.  Vseeno pa ni bilo slabo. Pri nas ni in ni takih razmer.  Pešačenje sva si privoščila samo enkrat, zato sva izključila žolne in se zopet priključila smučišču. Proga Aya ni bila slaba, vendar pa se umetni sneg ne more kosati z naravnim.  Bojanina žila na čelu je bila kot piton. (No, aj du not hev ej pajton in maj pocešon.)  Dve špuri v sredini slike sta najini. :)  Dan je zaradi vseh užitkov švignil mimo, zato je bil zopet čas za pivo.  Spominja me na krave z Božce, ki so se hladile v vetru.  Ta očala so bolj potapljaška...  Nisva bila dolgo sama. Pipi in Janko se nama pridružita in pade drugo pivo.  Potapljaška obleka?  Seveda je bilo potrebno uloviti happy hour v betuli zraven apartmajev. Ker je bilo pivo na pivo, so ledvice delale na polno. Kaj to pomeni, vemo vsi. Presenečen sem bil, da je to očitno bolj pivnica, kajti ti lavorji so bolj za na grobo.  Nabiramo se, nabiramo... 
Mojster v akciji.  Očitno pa je imel Smeško tremo...  Slika laže?  Kombinacija smučanja in rehidracije...  Avtobusarji so odhajali še isti večer, zato je bilo v apartmaju pestro.  V recepciji pa je bilo sploh veselo.  Če znaš smučati, znaš tudi s sulicami!  Mojca, fajn je bilo. Ni treba biti žalostna. Se se bomo še kaj videli!  Marko levo in Marko desno. Le kdo je tu Markec? :)  Avtobus je prispel, kombarji pa smo pripravili presenečenje.  Zvok, zvok! Venček narodnih in malo manj narodnih.  Ja, Boki tours sega očitno s svojimi lovkami tudi v evropsko Srbijo.  Letos pa res ni veliko ostalo! To pomeni, da smo res naštudirali ta teden.  Sobota, dan odhoda. Glej, glej. Zopet lojtre v Franciji.  Nekaj postankov smo imeli, da smo pretegnili noge. Domen kot najmlajši pa si je privoščil tek in skoke. 
Stopnik....the end. Tu je tu za ta dnar... Fajn je bilo. Švignilo kot ICS... Se vidimo drugo leto!