Storžič, Bašeljski vrh in Mali Grintovec, 21.12.2014

Se že kar ponavljava in morda prelagava krivdo na vreme, vendar sva še vedno prepričana, da je vreme krivo za najino zarjavelost. Ker bajte ne moreva zrihtat v enem dnevu, pa čeprav se v enem dnevu marsikaj naredi, sva nedeljo "žrtvovala" za predpriprave na naskok na Očaka po božiču. Rezultat priprav je, da se morava malce zamisliti nad seboj, kajti zarjavelost je dosegla kritično mejo. Pa da vseeno rečeva tudi kakšno glede ture. Najprej je bila v mislih Brana, ki je še nisva osvojila, vendar sva vseeno izbrala nižji Storžič, in to z juga, kjer še nisva hodila; en poskus nekaj let nazaj ne štejeva. Prelep dan sva naužila v več kot 8. urah, z nešteto prelepimi razgledi in utrinki. Pa gremo...
Select All None
Štartala sva nad zaselkom Laško na cca. 700 m nekaj po 8. uri zjutraj. Sicer bi bilo bolje, da bi štartala kakšne 1/2 ure prej, vendar je nama v nedeljo preveč težko vstati (pa še do Bašlja so neki obvozi zaradi del na cesti). Nadaljujeva klasično do Kališča, nato pa v smeri Storžiča. Povratek sva začinila s skokom na Bašeljski vrh in nato še na Mali Grintovec. Ja, kar veliko, vendar včasih je bilo kaj takega mala malica, danes pa je pač danes.  Bojana in Jure na dan 21.12.2014! (Vir: google images)  Da pa se stara lokomotiva prične malce premikati, potrebujeva nekaj proti rji. Ker WD-40 na človeku ne dela, sva pač skočila malce v hribe :) (Vir: google images) : Jorge, Barrios, Jorge Barrios, WD-40  Na poti do Bašlja oz. Laškega je Bojana občudovala jutro.  Današnji primarni cilj. 2132 m visok Storžič.  Parkirava nad zaselkom Laško. Je pa umetnost najti ta zaselek, kajti adaptacije cest in obvozi...je bilo potrebno kar malce na črno po še ne zgrajeni cesti.  Lahko bi se peljala še naprej do uradnega parkirišča, vendar za ogrevanje ni slabo malce podaljšati turo.  Za uradnim parkiriščem nadaljujemo zelo konkretno v klanec. Tu se je že slišalo škripanje daleč naokoli.  Nekaj let nazaj sva tu hodila, vendar se skoraj ničesar ne spomniva, cilj takrat je bil pa Bašeljski vrh.  Meni osebno je ta del do Kališča živ dolgcajt. Levo, desno, go in dol je vse isto. Gozd!  Julijci pa so, kljub slabi zimi, kar dobro zaliti.  Ja, res je! Telohi, trobentice, ta cvetica...  Tu ga prvič zagledava malce bolj od blizu. Ni slab ta Storžič.  Tu sem mislil, da sva že na Kališču. Zmota pa taka!  A Krvavec kaj obratuje? 
Deklariran čas od parkirišča do Kališča je 1:30 h. Meni se je zdelo, da sva hodila celo večnost.  Kako spravijo pir tu gor?  Čaka naju kao še ura in pol hoje. Še ena zmota!  Greva proti Bašeljskemu prevalu (1630 m). Snega na poti na vrh ni videti. Super, bo šlo hitro.  Dolina se kopa v soncu.  Pogled na Bašeljski vrh in Mali Grintovec, v ozadju pa kuka vrh ene izmed Kočn.  Da ni snega?! Zdrsano, ledeno, za polomit. Tako sva iskala oprijemljive dele in se na ta način še dodatno utrudila. Imela sva s sabo male dereze, vendar jih za navzgor nisva namestila. Namreč, navzgor se je vseeno dalo, navzdol pa bi nama vzelo preveč časa in energije.  Vendar pa naju je spremljala dobra volja!  Pogled navzdol na prehojeno pot.  Del poti, ki je malce bolj položna.  Do vrha imava kar še nekaj! :( Tu sva oba že čutila utrujenost, vendar sva eden drugega spodbujala in tako motivirala.  Bojana je ves čas vzpona hodila pred menoj in najbolj sem bil vesel njene besede:"Križ!".  Vrh Storžiča na 2132 m ob 11:40. Od avta sva tako potrebovala 3 ure in 20 minut. Sedaj, ko to pišem, sva ugotovila, da sva bila prav vredu, tempo, pavze, zabava, uživanje v razgledu,...  S seboj sva imela sicer tudi cepin, vendar pa je ostal kar na nahrbniku. Na vrhu je bilo prav živahno. Eni gor, drugi dol...  Pogled na začetek KS Alp z vrha Storžiča. 
Kako mi Bojana privabi nasmešek na faco? Tako!  Spust z vrha Storžiča sva pričela ob 12:10, vendar sva skočila še na sosednji kucl, da se razgledava kako malce od dlje izgleda vrh Storžiča.  Spusta nisva hotela začinit s kakšnim neljubim zdrsom, zato sva obula železje. Ja, hvaležne so te "tamale".  Dva fanta in dekle so imeli s seboj psa, ki se ni in ni mogel ohladiti. No, se je. Se pač uleže v sneg. :)  Po eni uri pusta s Storžiča pot nadaljujeva na vrh Bašeljskega vrha (1744 m), kjer se na klopco "sesedeva" ob 13:30.  Z Bašeljskega vrha pogled na pot na Storžič. Sva pa ob študiranju zemljevida ugotovila, da ne obstajata samo ta današnja in skozi Žrelo (bila nekaj let nazaj). Tako, da bo ta kucl še kdaj aktualen.  Ker nama je čas služil, se odločiva, da skočiva še na Mali Grintovec. Najprej malce vratolomnega spusta do Mačenskega sedla (1615 m), nato pa še navzgor.  Če ni nagajal led, je pa ruševje.  Tabla na Mačenskem sedlu nama pove, da je do vrha Malega Grintovca 40 minut. Bojana je spet prevzela vodstvo, jaz pa sem resno sopihal odzadaj. Priznam. Moral sem počivati ene 5x. Upam, da je bil povišan pulz samo posledica darovanja krvi v četrtek!  Najin zadnji današnji gorski cilj: Mali Grintovec z višino 1813 m. Ura 14:35, kar pomeni, da bo res treba dol, saj je ob 17h že trda tema!  Edina vpisna knjiga, kjer sva se zapisala. Saj veva, da ni prav. Se bova poboljšala!  Tudi v teh koncih so morali uživati!  Bolj ali manj slaba panorama z vrha Malega Grintovca. Sem ugotovil, da ta fotoaparat sploh ne zna fokusirati več normalno. In to lih zej, ko gre skoraj ves denar v bajto :(  Z Malega Grintovca je sledil seveda spust in nadaljevanje rahlo navzgor po nemarkirani v smeri Kališča.  Tudi na tem delu poti sva morala paziti, da kam ne odletiva, ker derezic nisva obula. 
Zakaj je nama ratal Storžič všeč? Pojma nimava!  Do Kališča sva prišla ob 15:05, kjer je sledilo ...  ... pivo! Slikano "prej", čeprav izgleda bolj kot "pozneje" :)  Še zadnji pogled na prelep vrh in sledi vhod v gozd.  Zadnja slika z današnje ture, ki sva jo zaključila ob 16:30 pri avtu. Bojana med spustom zagleda to drevo, ki je imelo votlo deblo in tudi vejo! Pa kar živi! Midva pa tudi, čeprav se je rja kar stresala z naju. Pa kdo rabi Garminov merilnik aktivnosti? Eno nalepko si napopaš na zapestje pa gor napišeš "Migat!" pa bo :)