Begunjščica, centralna grapa, 12. 03. 2014

Napovedano poslabšanje vremena za vikend me je "prisililo", da sem šel zopet malce na smučke. Tokrat nisem kompliciral in sem si za izhodišče zadal Ljubelj, kot v soboto. Sam sem pa šel zaradi žalostnega dejstva, da si je Bojana v soboto poškodovala stransko vez v kolenu in vsaj mesec dni ne bo smučala. Plan sem imel po službi malce predihati, vendar pa so povsem vsi plani šli po vodi. Triangel, Suho ruševje ali pa samo malce v centralno. Eh, sem šel direkt v centralno. Prvih nekaj metrov še na smučkah, nato pa smučke na rukzak in dereze na noge ter cepin v roke. Cepin...ednina. Hja, enega sem pustil v avtu, saj ne bom rabil. No, res nisem. Povsem dovolj je bil eden. Centralna grapa je veliko bolj prijazna za smučanje, kot pa Y grapa Vrtače. Je širša in veliko bolj mehka. Seveda pa je preteklo kar nekaj dni, pa še popoldne sem bil. Koliko časa sem rabil? Pojma nimam, vse skupaj je bilo 4 ure. Pa gremo...
Pomladansko izhodišče na Ljubelju pri 14 st. C.  Ene dva dni bo morda še zdržalo, da lahko smučaš tu čez, nato pa samo peš ali Planica varianta.  Nekdo na spletu je napisal, da je to Tržiški Kanin. Daleč od resnice pa res ni.  Pred menoj ni bilo nobenega. Za menoj pa so vsi rinili s smučkami na nogah v vzhodno grapo. No, tu sem še zmeraj imel v mislih, da grem na Triangel.  Vendar pa mi je sestrica preko Skypa malce pred odhodom svetovala, da tudi začetna strmina centralne grape ni slaba. Pa sem šel pogledat.  Na tem mestu sem se odločil, da grem na Begunjščico. Torej zamenjava rekvizitov in samo navzgor. Podlaga ustrezno trda, da se ne udira, edino na nekaterih delih je bilo potrebno malce popaziti, predvsem zaradi trdnejše podlage, ki jo obsije sonce.  Triangel bo počakal.  Chem trail...eh, ne. Samo običajn avjon.  Približno na 1/2 grape.  Z višino se mi odpirajo prelepi pogledi.  Luna "hodi" po grebenu.  Tu čez pa je vrh Begunjščice (2060 m).  No, ni ravno vrh, je pa greben. Do vrha je še kakšnih 20 m.  Prav kičasto je bilo. Sonček, brezvetrje, kar nekaj obiskovalcev...  Selfič. oz. v prelepi materinščini avtoportret.  Pred spustom še avtoportret s Stolom v ozadju. 
Suho ruševje že povsem v senci, Vrtača pa ge še malce ima.  Juhuhu....  Tu se je pa dalo vijugati po vsej dolžini. Seveda s pavzami, ker kondicije ni dovolj. A ne, Dejčk?!  Najožji del grape, vendar povsem dovolj širok za vijuganje. Podlaga pa ravno prav trda.  Luna je pa počasna. :)  Ker nisem nič gledal na uro, sem po soncu videl, da nima smisla še na Triangel. Tako sem šel direktno v dolino.  Se bo sprožil plaz pod Vrtačo?  Centralna grapa.  Hanževo sedlo in greben Košute na desni.  Kaj jim ni jasno? Do doline sem šnofau ta bencin.  Ura je 18:00. Dovolj je bilo za sredino tedna. Sedaj pa domov na odlične makarone, pivo in seveda do Bojane!