Korenščica (Struška), 15.2.2014

Z Bojano skoraj ne moreva verjeti, da v letu 2014 še nisva stopila turno na smučke. Mesec in pol je pustil že kar malce abstinenčne krize, zato sva "morala" odpovedati tudi povabilo na delovno akcijo v Laze pri Borovnici. Prvi plan je bil, da greva na Javornik in nato v naše konce, vendar so se plani spremenili in najti je bilo potrebno novo lokacijo. Tako sem ustrelil: "Greva na Struško!". Namreč, lanskoletno Frenkovo vodenje nama je pustilo pozitivne spomine na samo lokacijo, ki je prijetna, ni težavna in tudi ni nevarna. Seveda je v zimskih razmerah vsaka tura potencialno nevarna, vendar pa se delijo na bolj in manj rizične. Ker ob sobotah nimava kakšnega lepega vremena, tudi tokrat nisva pričakovala sonca, vendar pa je bil kar hraber in se je kazal izza oblakov, tako da z vidljivostjo ni bilo prav nikakršnih težav. No, gremo že...
Select All None
Zapeljeva se v Javorniški Rovt v smeri Doma Pristava, kjer smo lansko leto parkirani na parkirišču. No, letos pa je bilo parkirišče zabasano, pa tudi ob cesti ni bilo veliko bolje.  Parkirava, opsujeva smuči in greva...  Pri domu Pristava naju preseneti lepo izrezan snežni grad.  Zjutraj je bil sneg kot beton. Moram priznati, da sem upal na izboljšanje, ki pa sva ga bila tudi deležna.  Najprej po cesti do prvega odcepa špure v levo.  Sončno vreme je dodobra pokvarilo tole sliko.  Že pri avtu sva bila deležna prijetnega presenečenja, saj do naju stopi Italijanka ter povpraša za Struško in zelo dobro govori angleško. Italijana nama sledita do odcepa s ceste in tu šele postane malce bolj zabavno.  Malce akrobacij je bilo potrebnih, da nisi odletel nekaj metrov nižje.  In odpre se nam tole...  Pogled na vrh je božanski.  Prelep pogled na Krvavko.  Prelep pogled nazaj.  Lep pogled na vrhove Karavank.  Triglav si je nadel kapo.  Skoraj vsi furajo tu dol, kar imenujejo Plaz. No, midva sva upoštevala Frenkov nasvet in šla po povsem isti poti kot prejšnje leto. 
Pogled na Pusti Rovt.  Po dveh urah in pol prideva do Belske planine, veter pa "bilda" svojo moč.  Pogled na Jesenice.  Pri pl. Svečica (Belska pl.) je bilo kar nekaj turašev, ki so šli v smer Korenščice ali v smer Velikega vrha.  Midva sva jo ubrala na levo na Korenščico.  Tu sva upala, da se sonce ne bo povsem skrilo, ker sva ob pristopu ugotovila, da je vršnji del povsem skorjast in zato za "noge lomit".  Tudi vrh Korenščice je bil obiskan.  Na vrhu Korenščice je bil veter že zelo močan in nisva ostala dolgo časa.  Drevo je šlo po nakupih in si nabavilo debelo bundo :)  Prvih nekaj zavojev z vrha je bilo super, nato pa se je pričelo "lomjljenje nog". Na nekaterih delih je bilo bolj varno "smučati" ritensko, kot narediti zavoj. Bojano je pa mestoma sneg zdržal in je lahko naredila tudi kak zavoj.  Pod cesto v gozdu se je situacija povsem spremenila in je sneg postal mehak in prav užitek je bilo zavijanje med drevesi.  Bojana v akciji.  Na cesto prideva ravno na mestu, kjer sva prej s ceste zavila levo. No, 10 m gor ali dol.  Pogled na presmučano smer. Puščica kaže smer spusta.  Naredil se je, glede na dejstvo, da sva midva v bližini, prav lep dan. 
Ustaviva se v domu Pristava in spijeva eno pivo, družbo pa nama dela tale simpatičen kuža.  To pa tudi nekaj velja, da se do avta pripelješ :) No, na kratko. Večina smučanja je bilo super, zato naju Korenščica zihr še vidi.