V. Javornik, Sv. Trojica, 31.10.2013

Le kako čas beži! Z Matevžem smo se pogovarjali o kolesarski turi v okolici Postojne (po sledeh medveda) prav celotno poletje. In ker je poletje že en čas le v lepih spominih, je bil zadnji čas, da se zberemo. Prazničen in povrhu še lep dan je kar klical po ursničitvi zadanega cilja. No, prvoten plan je bil, da gremo Bojana, Matevž in jaz. Bojana je že 14 dni na "bolniški" zaradi ponovitve zvina gležnja, zato je delala družbo Tini in Domnu, midva z Matevžem pa sva šla biciklirat in čvekat. Pa gremo...
Izhodišče ture je bila Postojna, natančneje izpred Matevževega, Tininega in Domnovega doma. Naslova pa ne vem :) Recimo, da je Postojna na enih švoh 600 m. Nato pa je sledilo umirjeno kolesarjenje po lepi in zmerno vzpenjajoči gozdni cesti proti Velikemu Javorniku (1268 m). Po labirintu cest in s pomočjo GPS trackov sva le našla sv. Trojico. Šele ta vzpon nama je dal vetra, saj je cesta skoraj neprevozna s kolesom. Ogromno kamenja, zato vse pohvale Matevžu, da se je z zobotrebci sploh upal peljati navzdol. Celotna tura nama je z vsemi postanki vzela 3:49:40, na mojem števcu pa se je cifra ustavila pri 46,95 km. Na hitro poračunano sva naredila cca. 1000 vzpenjajočih višincev. Oprema...moje kramparce so bile bolj primerne za večji del poti, vendar se je Matevž odlično držal. Začetek poti naju je peljal za vojašnico, kjer se nama odpre tudi pogled na današnje cilje. Jesenska burja slači drevje iz letnih oblačil. Oba sva s seboj imela svoje GPS "geđete" in so nama prišli prav! Ker labirint cest je dobesedno neverjeten. Sem se pa na tem mestu spomnil, da smo tu nekaj let nazaj z Bojano, Jerco in Mihom z desne prišli z Malega Javornika. Midva z Mihom sva škrtajoče prismučala, Bojana in Jerca pa s krpljami. No, sedaj sta tudi oni dve smučarki :) Na vrhu Velikega Javornika je postavljena lična hišica, ki jo očitno uporabljajo radioamaterji. Matevž je vidno nasmejan :) Jest pa kot kaka stara mamca... Nekaj metrov v stran Matevž "odkoplje" zavojček Geocaching-a in se vpiše. Sicer midva z Bojano tole "poznava", vendar pa se nikoli nisva šla. Ideja pa ni niti približno slaba! "Na vrhu je geodetski kamen; iz besedila na njem je razbrati, da so ga leta 1823 postavili avstro-ogrski zemljemerci."; vir: http://www.pespoti.si/pkv-tocka.php?id=191 Srečala sva veliko število lovcev, ki so nama očitno splašili vse medvede :) Zgledni smerokazi! Prisopihava na vrh sv. Trojice, vendar je burja neusmiljena in jo zelo hitro podurhava v dolino. Postojna v ozadju obeležja na vrhu sv. Trojice. S sv. Trojice pogled na Javornike. Spust naju vodi v vojaško cono Počka, kjer sem ujel tudi ta zelo zanimiv razpadajoč objekt. Je razpadajoč, ali ga rabijo za "nišan"?
Členki na rokah so ob tem spustu dobili "luft". Za tanke je morda taka cesta povsem vredu, za bicikl pa ni ravno sproščujoča. Še zadnji pogled na vojaško vadišče Poček in mimo smetišča nazaj v Postojno. Matevž, hvala za turo, golaž, pivo, ... !!! ;)