Trgatev in nabiranje "pogozdnin"

Ja, težka je v takih slabih vikendih delati kaj pametnega. Zato poskušava vseeno izkoristiti dane dneve čim bolj v stiku z naravo. Tako sva začetek oktobra sedla v avto in se zapeljala v Loče pri Slovenskih Konjicah na trgatev oz. v pomoč Juriju Brumcu, ki pod blagovno znamko Sanctum prideluje odlična vina. Sicer je blagovna znamka last sosedinega brata, vendar v to osje gnezdo ne bova drezala... Se ne splača. Teden dni kasneje pa je bila sobota zopet za zjokat, samo se raje nisva, ker bi bile poplave. Nedelja pa povsem druga pesem. Sicer jutranja megla, vendar pa povsem izpolnjen plan. Pot pod noge in iz stanovanja malce naokoli in nabrati kar se da veliko jesenskih gozdnih sadežev oz. "pogozdnin". Utrinki sledijo v nekaj slikovnega gradiva.
Jutranji razgled na nabiranje avtov od trgačev iz celotne Slovenije. Mrzli dnevi so naju prisilili, da sva oblekla prav vse, česar ni ravno škoda. Trte sorte Modri pinot. Klopotec nam je celotno dopoldne dajal ritem. Mraz nas je prisilil, da smo si pomagali, kakor smo si le znali. Trgačev se nas je nabralo le peščica. Boč. Ne, nisva še bila. Zvezdana ni ravno navdušena nad fotografiranjem. V centru slike pa Jurij Brumec, ki je imel obilo skrbi, kajti cca. 70% grozdov smo vrgli na tla, saj je bila plesen premočna. Popoldne smo se preselili in napadli Chardonnay. No, to na sliki ni Chardonnay, ampak sosedov kuža. Vreme je držalo do poznega popoldneva. Nato pa rahle kaplje in trgatev je bila zaključena. Iz trgatve pademo neposredno na "delovni" sprehod v okolico Vrhnike, natančneje v okolico Ligojne. Marsikatero domačo žival sva srečala na poti in si vzela nekaj časa, da sva jo tudi ujela v objektiv. Zdi se mi, da je tale mlad bikec travo zamenjal za nekaj slajšega. Tale pa deluje kar strašljivo. Konjiček se ni dal motiti. Mlel je hrano in se grel na prijetnem dopoldanskem sončku. Mlad mucek med hišami.
Le nekaj korakov stran zagledava tri mucke na strehi. Tretji je bolj majhen, zato se ga ne vidi. Očitno so izkoristili prve sončne žarke za dopoldansko pranje. Tale je bil pa glasen... Ob robu gozda nad Ligojno naletiva na kostanje, ki so kar klicali na prvi postanek ter nabiranje teh lepih jesenskih plodov. Prvoten plan je bil nabiranje gob, da jih imava pri nedeljskem kosilu. Hja, ko bi jih le bolj poznala. Zato sva raje ostala pri marelah. Ja, tudi to velikanko sva dobila. Teh sva pa srečala kar nekaj. Zanimiv je njihov način premikanja... Ena izmed marel, ki sva jih pomljaskala za kosilo. Kostanjev malce preveč za naju. Bova že kaj oddala. Na Drenovem griču se ustaviva na kavici. Bojana ne more brez mojih slik. Naj ji bo... Sončni žarki razžarevajo jesenske utrinke. Na vrhu grička dve kravici uživata v nedeljskem popoldnevu. S tem lepim pogledom zaključiva nedeljski dan in jo ucvreva na kuho kosila. Slika 30