Krim in Menišija, 13.7.2013

Cel teden sem gledal napoved za soboto in kazalo je na obetajoče vreme za celodnevne hribe. V četrtek sva celo že izdelala plan, vendar pa petkova napoved za soboto ni obetala užitkarstva v hribih. In tako sva zopet pristala na biciklu. Vendar ne sama. Tudi sestrica Tina se nama je pridružila. Mahnili smo jo na Krim. Ob povratku smo jo ubrali vsak na svojo stran. Tina proti Ljubljani, midva pa proti Cerknici. Bojani sem namreč obljubil sladoled v "Rakekeku". Kot pa že neštetokrat, so se nama tudi ti plani sproti spreminjali in Cerknice niti videla nisva. Sva pa končno izvedela kaj je Menišija in kakšno krožno pot lahko po njej narediš. Pa gremo...
Midva sva seveda štartala z Vrhnike, Tina pa iz Ljubljane. Štart vseh je bil ob 8h, zbirno mesto pa odcep za Rakitno v Podpeči. Nato pa na Krim. Nato pa smo se ločili. Tina v Ljubljano, midva pa po svoje. Proti Podpeči. Zbirno mesto ob 9h. Kmalu ob pričetku vzpenjanja naletimo na tega mucka, ki si je očitno postiljal za počitek. Meni deluje nekam utrujen. Ja, ja. Mehko je, a ne! ;) Mački vsepovsod. Na vrh Krima prav lepo vsi prekolesarimo. Tina. Bojana. Na tem odcepu med cesto Iška vas in Rakitna se ločimo. Tina dol, midva pa najprej navzgor in dol, pa spet gor, pa spet dol itn. Malce pred Rakitno čredica konj uživa v lepem dopoldnevu. Hi, hi... A je to?! Hja, če nimaš prostora za pospravit prtljažnik... Nisva vedela, da je v Rakitni...
...jezero. V sredini vidimo grm v obliki račke. Fajn je, ko se cesta zlomi navzdol. Na tem prelazu prvič ugledava Slivnico. Hja, tu pa se nama prvoten plan prične podirati. Zakaj pa ne bi šla midva po tej označeni poti do Pokojišča? Namesto po asfaltu?! Ja, normalno....obljubljen sladoled pa na Vrhniki ali pa Borovnici. Legenda Ne moremo faliti. Ti kraji so izredno lepo urejeni, in to tako vizualno kot tudi turistično. Upam, da se kaj vidi. Menišija je pokrajinsko ime planote med Logatcem, Vrhniko in Cerknico... eh, saj je naslednja slika. Splošna izobrazba. Tu zapuščava asfaltno cesto in greva levo v gozd. Uf, je bilo tu lepo. Nobenih posebnih klancev, označeno super, večji del poti na koncu pa poteka po dolinici potoka, ki teče skozi sotesko Pekel. Nisva prišla s te strani! Oba sva namreč malce oprala bicikle. Ta potok teče skozi sotesko Pekel. Od tu naprej pa je res užitek kolesariti, in to kar nekaj km. Nazaj v civilizacijo. Tu sva pa takorekoč "doma" . Srečava četico tujcev.
Da nekdo leži kot krava...ja, ni daleč od resnice. Sledil je 18 % klanec navzdol (samo 2x sem šel gor) s Pokojišča do Borovnice. Tu sva si na bencinski pumpi privoščila sladoled in nato še strečing do doma na Vrhniki.