Porezen, 16.3.2013

Enkrat letno je pa ja treba na Porezen. To seveda velja, če si ga kot otrok gledal vsak dan. Bojana ga sicer ni... :) Lepo vreme, snega dovolj, kondicije kar nekaj, ... in na koncu nama ni bilo niti približno žal. Snežna podlaga sicer zelo spremenljiva. Višje sva šla, bolj trdo je postajalo, kar je nama delalo težave ob pričetku spusta. No, ne bom zgubljal besed, kajti slika je bolj zgovorna. (JR)
  • Parkirava pri kmetiji Pri Jurežu v zgornji Davči na cca. 1000 m. Ko sva se peljala iz Cerknega, sem bil sicer malce skeptičen, če bo pri kmetiji sploh dovolj snega, vendar so se mi skrbi razblinile, ko prideva do SC Cerkno. Namreč snega v izobilju! Med pripravo na turo naju pride pozdraviti sicer malce bolj porejen aljaški malamut, ki je očitno "zaposlen", da preveri našo opremo in nas ob prihodu nazaj tudi prešteje.
  • Bojana in kuža v skupnem crkljanju. Vrh Porezna v ozadju. Vidne so špure od avta, ki je ravnokar odpeljal. Namreč ob najinem prihodu ob cca. 8:40 je eden že prišel z vrha in napovedal, da je kar nekaj turašev pred nama.
  • Pogled na današjo turo...
  • ...tako sva približno šla. Modra je vzpon, zelena pa spust.
  • Idilično zasnežene kmetije v zgornji Davči.
  • Pogled malce naokoli.
  • Tu je sicer gozdna cesta, vendar je napihanega snega vsaj 1 meter.
  • Kmalu se pričneva rahlo spuščati.
  • Spodnja točka spusta in pričetek prečkanja prvega potoka.
  • Ja, tu čez je potrebno.
  • Ker ni niti približno pametno, da bi zmočila pse, sva smučke raje snela in jih nesla čez. To sva morala narediti 3x.
  • Pogled na pričetek resnega vzpona in seveda tudi smučarski teren. Uf, super izgleda. Vendar sem tu Bojani omenil, da me matra ena druga flanka, kjer nisva še nikoli šla. In ta ideja se je na koncu tudi uresničila.
  • Lep in umirjen dvig.
  • Še malo in greva v gozd.
  • Skozi gozd sicer izgleda prav lepo, vendar pa nedotaknjenja flanka izgleda bolj mamljivo.
  • Še malo in sva na grebenu.
  • Na tem delu, ko je do grebena manjkalo le nekaj metrov, je bil delno sneg zelo trd in je bila potrebna velika previdnost, saj zdrs ni ravno zaželjen. Srenačev pač nisva dala na smučke.
  • Na grebenu se odpre prečudovit pogled na verigo hribov z vodilno Črno prstjo in seveda z očakom v ozadju.
  • Do koče še nekaj metrov, obisk pa tudi kar velik.
  • Za kočo srečava Metko in njeno "soplezalko", katere ime pa žal ne vem. Prišli sta z odsekom, da pripravijo kočo na pohod na Porezen, ki naj bi bil (se mi zdi) naslednji vikend. Kužka pa vidno uživata. Aja, Metka. Odličen "šnapc" ;)
  • Nekaj metrov naprej Dule koplje in koplje. No, strehe koče sicer res ni videti tu, pokuka pa ven nekaj metrov nižje. Le kaj išče? Dimnik! :)
  • Po prijetnem kramljanju jo ubereva še do vrha, kjer je pa še bolj polno.
  • Kratki rokavi so bili prava izbira za vzpon. Vetra skoraj ni, sonček res prijetno greje, namazal sem se izdatno.
  • S Porezna pogled na Črno prst.
  • In pogled proti Kojci. Z Bojano oba skoraj istočasno ugotoviva, da je direktno od kope sena navzdol videti povsem lepa smučarska flanka.
  • Običajno ne narediva skupne slike z digitalcem, vendar v tem vremenu! Bojana grizlja ocvirkovco, ki nama je služila za malico.
  • Polovica strehe koče je pod snegom. Moj komentar tukaj je bil, da očitno so izvolili papeža :)
  • Po grebenu se zapeljeva na vrh flanke, ki sva si jo izbrala za spust. Videti je nedotaknjeno, vendar trdo.
  • Pogled nazaj ravno pred pričetkom spusta.
  • Po nekaj zavojih ugotovim, da se oz. se ne predira. Ja, ni komot.
  • To, kar sem napisal prej, je Bojana potrdila v praksi. Vendar pa ni bilo nobene nevarnosti za zdrs, ker teže padajočega telesa skorjica ni držala.
  • Videti je sicer veliko bolje, kot pa je bilo dejansko.
  • Na samem filmu sploh ni videti, vendar strmina je kar konkretna, spremenljivost terena pa prav zoprna. Vendar se je pokazalo, da je podlaga iz zavoja v zavoj bolj mehka.
  • Desna stran je bila bolj mehka od leve, v rahli senci pa sploh trdo. Zato tudi previdnost na tem delu.
  • Na tem delu pa se prične prava uživancija. Namreč, povsem zmehčana zgornja plast na zelo trdi podlagi.
  • Bojanini sklepni zavoji, kjer se vidi, da je smuka pravi užitek.
  • Če sva ob vzponu smuči ob prečkanju potokov snemala, jih sedaj nisva.
  • Del skozi gozd...
  • Še eno prečkanje.
  • Prečkanje potokov s smučkami, kjer sva jih omočila, je pomagalo, da so se nama ob vzponu na podlago nabrale "cokle" in sva navzgor šla povsem normalno.
  • Še zadnji pogled na turo.
  • Približek najine flanke, ki se je izkazala kot super, edino kakšno uro verjetno prezgodaj.
  • Na izhodišču se je pa nabralo avtov!
  • Nazaj grede se na SC Cerkno ustaviva pri Čumarju, kjer sva srečala tut ata Daneta.
  • Bojana, lepa slikca!
  • Za Čumarjem se zopet odpre pogled na turo. Pa lahko bi šla večkrat, ker ni dolga, ni naporna, od smučanja pa ponavadi kar nekaj je :)