Kobla, 16.2.2013

Vračava se na kraj zločina. Ob prednovoletnem poizkusu napada na Črno prst nama je padlo v oči smučišče Kobla, ki je izgledalo kar obetavno za kak turni vzpon. In sva šla. Začetek je bil bolj meglen, saj se Blejskega jezera ni videlo na pet metrov. Parkirala sva na začetku ceste v Ravne pri kočah za izposojo smuči. Špur je bilo kar veliko, megla je pa še kar pritiskala, pa sva vseeno šla, saj so vremenarji obljubljali dosti lepše vreme. In se je splačalo. Že na pol poti se je megla razkadila, za nazaj pa sva raje kot po smučišču izbrala pot skozi gozd ob progi. Stare smučine v gozdu so nakazovale, da se tam da peljati (in da torej nisva edina usekana), ker pa so bile popolnoma zalite s svežim snegom, je bil užitek toliko večji. V spodnjem delu sva se sicer matrala po od sonca predelanem snegu, a tura je bila glede na vreme na drugih lokacijah izredno dobro izbrana, kar je pričalo tudi visoko število turašev, ki so izbrali isto destinacijo. (B)
  • Izhodišče - začetek ceste v Ravne, parkirišče pri izposojevalnici smuči in bordov.
  • Med psovanjem smuči naju je opazoval tale kuža. Pametno, da se je oblekel.
  • Še zadnji popravki pa greva na pot, ane Jure? Ne, nima iPoda, tiste slušalke so služile kot antena za radio na telefonu, da sva lahko sledila prvemu teku slaloma v Schladmingu, kjer je kot prva štartala naša Tina Maze.
  • Zemljevid smučišča Kobla, ki pa se spopada s problemi, zato ni odprto. Zanimivo, hkrati pa se načrtuje odprtje večjega smučarskega kompleksa takoj zraven. Škoda, ker kot sva videla, je proga lepa in široka.
  • Začetek vzpona ob 9:50.
  • Slediva špuri motornih sani, tu pa prekladajo sneg na bolj primerno mesto.
  • Megla se že dviguje, midva pa tudi.
  • Mnogo špur.
  • Po 40-ih minutah prideva na izhodišče prednovoletne ture na Črno prst.
  • Uau, sonce se bori z meglo in ustvarja čarobne podobe.
  • Mrzlo ravno ni bilo, saj sva oba zašvicala, ampak na senčnih delih je pa ugriznil mraz v prste.
  • Lepa, široka smučina. Kar žal mi je, ker nisem še nikoli tu smučala.
  • Pa se kar vleče. Kaj tudi ne, ko sva pa naredila skoraj jurja višincev.
  • Kar nekaj ljudi naju je prehitelo in kar nekaj jih je še prišlo za nama, zato sva pričela oči obračati od proge proti gozdičku na desni, ki je bil podobne gostote kot tisti pod Korenščico.
  • Mikavno, ni kaj.
  • Pasovi sence in sonca se kar pogosto izmenjujejo.
  • Tudi krpljarji se najdejo.
  • Megla se je na tej strani že skoraj povsem razkadila.
  • Vrh sedežnice se že vidi.
  • Aha, kar visoko se bo dalo priti v gozd.
  • Pa še naprej.
  • V smeri Soriške planine, ura na vrhu pa pol enih.
  • Hribček zraven zgornje postaje sedežnice.
  • Tu pa se vidi Črna prst in njena grapa, po kateri sva s cepinom in derezami lazila pred novim letom.
  • Na licu mesta ni izgledalo tako grozno. Je kar impozantna, ko jo vidiš od daleč.
  • Res lep dan, edino Tina je bila "šele" peta po prvem teku.
  • Po malici in razpsovanju sva jo mahnila v gozd. Sneg prekrasen.
  • Po prvem, malo bolj strmem delu se teren spremeni v igralnico.
  • Petka za idejo.
  • Danes je dan za slalom.
  • Pod sedežnico.
  • Kratko, ampak sladko. Še Juretov spopad s progo.
  • Vsakega štosa je enkrat konec, manjka še rezanje skorje v spodnjem delu smučišča.
  • Kot družinsko smučišče je Kobla idealna, saj ni nekih strmin.
  • Ura gre proti drugi popoldne, na snegu pa je vse več ljubiteljev snega. Komentar enega gospoda je bil, da je bilo več ljudi na smučišču, kot pa takrat, ko je bilo še odprto.
  • Hlajenje zadnjice mi tudi tokrat ni ušlo iz urnika.
  • Še zadnji del pred prepotrebnim zaletom za zadnji klančič pred izhodiščem.
  • Pri avtu sva ujela zadnjih deset slalomistk po radiu. Ni bilo kolajne, a tudi petega mesta se že dolgo nismo veselili, tako da je kar prav. Bravo, Tina!
  • Komu pa tile oddajajo smučarsko opremo? Lično urejeno, a žal neobljudeno.
  • Najverjetneje najina naslednja poletna destinacija - kuceljček blizu Črne prsti.