Uvodna stran/Črna prst po"S" grapi, 27.12.2012

Uvodna stran » Črna prst po"S" grapi, 27.12.2012

Sredino deževje in kasnejše sneženje nad 1000 m je naredilo veliko težav pri načrtovanju četrtkove ture. Tako sva v avto zmetala prav vse kar imava (razen alpske opreme) in se odpravila v bohinjske konce. Zastavljen cilj je bil sicer Črna prst z vasi Ravne nad Bohinjsko Bistrico. Če se nama tu kaj zalomi, pa na Sorico in eni dve kratki turci s smučmi. Pot z Vrhnike je bila že na začetku prežeta z rahlim nezadovoljstvom, saj so pripravljeni sendviči ostali v hladilniku, vendar pa je bila rešitev postajališče ob avtocesti in nakup zavitih sendvičev, ki pa imajo neskončno E-jev. S soncem obsijane Karavanke in Julijci so kazali, da je bila snežna meja dokaj visoko in da se napoveduje lep dan. Vendar pa se je idila razblinila na cesti proti B. Bistrici, saj je megla zapolnila dolino. Štart malce nad vasjo Ravne je bil ob 9:00, vendar sem moral narediti 5 minutni povratek, saj sva v avtu pozabila cepine. Pot naju najprej vodi čez smučišče Kobla in po gozdni cesti v smeri zahoda. Kaj kmalu uzremo tablo (malce za bivšim domom dr. J. Mencingerja), ki kaže v smeri pl. za Liscem in Orožnove koče (na starejših zemljevidih ta dom sploh še ne obstaja). Sta pa dejansko skoraj eden zraven drugega. Priznati morava, da začetni klanec ni za podcenjevati, še posebej ob povratku, ko so me kolena pošteno matrala. Predviden čas do omenjene planine oz. koče je bil 1 ura in 30 minut, kar sva z lahkoto tudi uresničila. Po zelo kratkem postanku pri domu, sva nadaljevala po predirajočem snegu v gozd. Izbrala sva pot, ki poteka delno skozi gozd, saj je tako lažje najti markirano pot. Hja, če rišeš markacije na skale 15 cm nad tlemi, ti v snegu to prav nič ne pomaga! Tako sva kaj kmalu iz gozda, ko sva že gledala severno steno Črne prsti, naredila plan, kje bi vseeno poskušala na vrh. Omenjena markirana pot na vrh Črne prsti naj bi trajala 1 uro in 15 minut. Midva sva na svoji trasi postavila časovni mejnik 14. uro za pričetek povratka. Na poti je bil sneg izredno predirajoč, saj sem na polovici korakov zletel vanj vsaj do kolen. Edini bolj težaven del je bil v "S" grapi (to ime sem sam postavil) na sredini, kjer je bilo enih 5 metrov dokaj ledeno in tudi ravno pod vrhom, ko je bil led zelo tanek, spodaj pa skale. Tako se ni dalo nadaljevati in zato sva še raje obrnila. Namreč ura je bila 14:05 in tudi veter na vrhu se je še okrepil. Poleg tega pa se je sonce skrilo in oblaki so začeli trpati vrhove. Spust je potekal v smeri pristopa, pihati je začelo tudi na tej strani in ponekod najinih pristopnih stopinj ni bilo več videti. Do avta sva prišla ob 17:05 v popolni temi. Še sreča, da se po gozdni cesti da tudi v temi :), čeprav sva imela čelki v nahrbtnikih. Nato pa v avto, v Radovljici sva hotela na pizzo v Matička, vendar ga ni več :(, zato sva šla direkt v BTC na hot-horsa + pivo in na stand-up v Cititeater, kjer smo se v dveh urah pošteno narežali. Ko sva se z Bojano na poti proti Vrhniki pogovarjala o tej turi, sva se oba strinjala, da ni bilo realne nevarnosti za plazove, saj na senčni strani star sneg ni pomrznjen (vseeno je bila snežna meja na cca. 1100 m) in še ta se predira. Sva pa prečila štiri stare plazove, kar nakazuje, da ta del ni brez nevarnosti, če je snega več. Pozitivno je bilo tudi, da sva se držala zastavljene ure povratka in tudi ocene, da se ne splača povsem na vrh, saj bi bilo zaradi tanke plasti ledu in skal ter močnega vetra preveč nevarno.

Izdelano z JAlbum & Chameleon