Uvodna stran/Mrežce (1965 m), 7.1.2012

Uvodna stran » Mrežce (1965 m), 7.1.2012

Letošnja zima nam res ne prizanaša s frustracijami glede količine snega. No, pa saj zato imamo naše bližnje kuclje. Kakšna zmota... No, Bojana se je odločila, da ostane doma in študira, jaz pa zelo težko ostanem doma v lepem vremenu, in to kljub težavam s kolenom, ki jih ni videti konca. Žal je samo 14 dni do odhoda v Francijo. No, bom že zrihtal. Vrnimo se k turi. Kam da grem? Najprej pade ideja o Kofcam in Velikem vrhu, vendar nikjer nobenega zapisa o razmerah, pa še nošnja smučk kakšno uro mi res ne diši. Tako najdem zapis o Mrežcah in zato se odločim, da se po slabih dveh letih vrnem na Pokljuko. Avto parkiram ravno na istem mestu kot prejšnjič, ura pa odbije 8, ko se najprej odpravim peš za nekaj minutk do vstopa v gozd. Sledi lepa ležerna hoja po sicer nekoliko zvoženi gozdni cesti do pl. Javornik. Še najbolj je bila cesta "nastlana" z iglicami in vejicami, saj je dan prej pihal orkanski veter, vendar to nič kaj ne moti. Pri planini se mi odpre božanski razgled na s soncem obsijane kuclje. Tam si privoščim kratko pavzo, nato pa sledi rahel klančič do križišča poti z Rudnega polja. Od planine do tega križišča se mi nasmeh rahlo skriva, saj pod ne ravno debelo snežno odejo (10/15 cm), se lepo skrivajo kamni, kar zna biti zanimivo pri spustu. Pa vendar nadaljujem in po zelo sprejemljivem klancu prisopiham do Blejske koče (10:10) na Lipanci (1630 m). Malce okrepčila in mahnem jo naprej. Sicer sem se še malce spogledoval z Brdi, ki so za smučat boljša destinacija, vendar pogled na ta kucelj je prav žalosten. Tako grem v smeri Mrežc, saj tam še nisem bil. Snega je v delu skozi gozd povsem dovolj, edino kakšnega posebnega smučarskega terena pa res ni. Zgodba postane drugačna ob prihodu na čistino, ki je za smučanje videti kar vredu, vendar pa se teren izredno hitro spreminja. Le zakaj? Ja zaradi vetra dan prej. Od povsem spihanih delov, do klož, ki se predira ali ne, do napihanega snega. Ja, sranje bo. No, nič zato, važno, da je razgled lep. In to pa res ne lažem. Z odprtimi usti se oziram okrog ob pitju toplega čaja iz nahrbtnika. Edino kar mi zapira nasmejana usta je neskončno število smučarjev na tej turi, predvsem pa ogromno število pešakov, ki delajo pravi "raztur" v smučarskem delu spusta; predvsem skozi gozd. Na vrhu Mrežc sem bil ob 11:20. Nisem se ravno dolgo zadržal na vrhu (samo enih 15 min), saj se nisem hotel preveč shladiti. Smučanje je bilo podobno bolj iz zavoja v zavoj. Če sem naredil dva zaporedna sem bil že vesel. Skozi gozd pa je zgodba tako ali tako povsem drugačna, kajti tam pa gre po kanalu in se dejansko bolj flosaš in loviš, da iz tega kanala ne izletiš, če pa je kaj bolj "fraj" pa moraš gledati na vsa drevesa okrog sebe. Snega je bilo dovolj in škrtanja ni bilo preveč, do koče pa prispem po približno 1/2 ure smučanja. Seveda pade zasluženo pivo, malce debate s pešaki in turaki, nato pa se zgodba nadaljuje v doilino. Do križišča poti za Rudno polje in pl. Javornik še grem, nato pa so se mi smuči zasmilile in jih vržem na ramo. Vendar samo za kratek čas, saj je v ravninskem delu do parkirišča pri pl. Javornik hitrost lažje nadzorovati, pa še s smučarskim kolegom (oba sva skupno približno štartala z vrha) sva malce debatirala, saj je on že imel smuči kar na nahrbtniku. Na parkirišču se odločim, da na smuči vrnem pse in jo mahnem do avta. Na pl. Javornik je bilo prav živo, saj je bilo ogromno tekačem na smučeh, sankačev,... predvsem pa me je presenetila spretnost dame oz. gospodične, ki se je po dokaj konkretnem klancu upala spustiti s tistimi puščicami na nogah ter tudi ostala na nogah. Ob 14h sem pri avtu. Plan je bil sicer ta, da grem v Cerkno in v nedeljo na SC Cerkno na eno raztezno turo malce na obisk Matevža in Mateja, vendar pa mi je koleno skoraj odpovedalo in sem se zato raje odločil na domačo terapijo. Poleg tega sem pa fasal en ogromen žulj na nogi (kaj se dogaja z mojimi nogami?). Ker pa je bilo pred menoj še nekaj dneva, sem se zapeljal še do Bohinja, nazaj pa v Radovljici nabavil dve kremni rezini za posladek pri večerji. No, tura ni bila slaba, lahko bi pa bilo bolje, predvsem pa sem prišel dokaj cel nazaj. LP, do naslednjič. JR

Izdelano z JAlbum & Chameleon