Uvodna stran/Nanos (12.11.) in Ermanovec (13.11.)

Uvodna stran » Nanos (12.11.) in Ermanovec (13.11.)

Najprej pričnem z rojstnodnevnim pohodom na Nanos. Verjetno si kdo misli, da sem bil jaz pobudnik. Wrong! Pobudnik je bil Matevž in se mu ob tej priliki zahvaljujem za organizacijo oz. zbobnanje delčka klape skupaj. Ideja je padla z razlogom, da bi kam skupaj šli, vendar pa je med tednom malce malo časa, še posebej ob teh kratkih dnevih. Ostane samo vikend in ideja o uporabi polne lune za razsvetljavo je bila še toliko bolj mikavna. Tako je padel datum na moj rojstni dan, saj je bila polna luna dva dneva prej. Seveda je bil predpogoj lepo vreme oz. jasnina neba. Vsi ti pogoji so bili izpolnjeni, zato smo se najprej v novem domu Tine, Matevža in Domna v Postojni zbrali: Tina, Katja, Irena, Simona, Bojana, Matevž, Tadej, Matej, Boštjan in jest. Ob aperitivu in kavici je ura odhoda (17 h) kmalu spolzela mimo. Pa kaj, saj luna tako ali tako rabi malce časa da pripleza na vrh. S parkirišča v Razdrtem smo jo mahnili ob 18:15 in se na križišču poti proti vrhu usmerili na strmo pot. V pomoč so nam bile čelne svetilke, kajti luna je sramežljivo počivala za grebenom. Pot ni pretirano težka, edino malce pazljivosti zaradi teme je bilo potrebno. Večji problem je povzročala orkanska burja, ki nas je mučila pod vrhom. Priznati moram, da sem bil že nekaj po hribih, vendar takega vetra še nisem doživel. Kljub tem mukam smo ob 19:50 prispeli v kočo, kjer nas je prijazno čakala oskrbnica, s katero se je predhodno menil Matevž. Tako nas je čakala topla malica (jota, pasulj, štrudl) in seveda aperitiv ter vinček. Ob 22h smo se žal morali pričeti spuščati. Tudi na poti nazaj je bila burja orkanska, saj si se moral na poti navzdol držati nazaj, da nisi odletel na nos. Tudi to oviro smo premagali in ob 23:30 stopili pred avtomobile. Ostala klapa je odpeketala novim dogodivščinam naproti (beri: nadaljevanje zabave), midva pa direktno na Vrhniko, saj sva bila v nedeljo ob 11h že domenjena za zbor v Cerknem. Nedelja pa je bila rezervirana za družinski sprehod in kosilo, saj oba z Bojano praznujeva v okviru dveh dni. Zato je vmesni dan zelo primeren za tako srečanje. Odšli smo na Ermanovec, s štartom pod Škofjem. Hoje je dobro uro, dan je bil resnično prelep, pa tudi hrana je bila super. Postrežba malce manj, vendar pa je bila lahko gospa malce zmedena ali celo kaj bolna, saj se je videlo, da težko funkcionira. Kljub temu smo zaključili malce pred temo in se domenili, da naslednje leto pa kam višje. Recimo na Porezen. Ja, lepo je bilo!

Izdelano z JAlbum & Chameleon