|
| Po bicikl-lomu s planine Božca, sem bil kar en čas brez bicikla. No, tudi Bojana je v tem času zrihtala novega žrebca, saj prejšnji "Acroni" res ni bil primeren za kakšne težje spuste. In seveda je potrebno novo opremo stestirati. Že dlje časa sem le govoril o napornem vzponu na Porezen in da verjetno ne bom z biciklom nikoli več gor. Ker pač rad jem, sem tudi tega zarečenega kruha preveč pojedel. In je padla odločitev, da greva iz Cerkna v okoliško vas Ravne, vendar čez kucl imenovan Porezen. Teh 1300 višinskih metrov pa ja ni nič takega (trenutno moje noge ne pravijo tako). Torej...vreme ni bilo ravno super napovedano, kar pa za kolesarstvo ni nikakršna ovira. Štart iz Cerknega (320 m) ob 7:30 in preko Novak do Tuškovega griča (SC Cerkno), ki leži na 1010 m. Ta ura in pol asfaltnega "ogrevanja" pride ravno prav, ker do Raven je še kar nekaj klancev. Naprej naju pot vodi po makadamski cesti, ki se kaj kmalu zoži v gozdno. Da je ponoči deževalo, nama je bilo v prid, saj zadnje kolo v klancih ni toliko spodrsavalo. Vmes sva v gozdičku celo vedrila, kajti ravno premočena pa nisva hotela biti (no, ja...razlike itak ne bi bilo). Do Medrc ta gozdna cesta postaja vedno bolj strma, naprej do koče pod Poreznom pa še izredno kamnita. Tako, da na nekaterih delih enostavno ni šlo in greš pač s kolesom ob sebi. Pot nama je nudila lepe razglede (kljub oblakom) in predvsem lepo naravo ter živali na paši. Na vrhu Porezna (1632 m) sva bila po 4 urah in 20 minutah, kjer so upoštevani vsi postanki. Po nekaj minutah se s kolesi odpraviva do koče, kjer se zelo dobro najeva. Ponudba je odlična! Da po kosilcu ne bi zaspala, se odpraviva navzdol. Sprva se vračava po isti poti kot je bil vzpon, vendar samo do razcepa poti za Poče. Tam se "prebijeva" na mulatjero, ki preči pod celotnim Poreznom. Po približno 3/4 dolžine mulatjere se strmo obrneva v smeri Otavnika in naprej do prevala imenovanega Vrh Ravni nad vasjo Jesenica. Pri tem spustu naj omenim, da večino ni niti približno zahteven, razen morda del mulatjere in delček steze do Otavniika. S prevala se spustiva na asfaltno cesto Zakriž-Jesenica, kjer se usmeriva proti Zakrižu in prelepi vasi Ravne. Zakaj sem v naslovu omenil, da je to najin cilj? Ker že do Ravn je s kolesom kar zalogaj, ker pa vseeno za soboto to ni ravno dovolj, sva pot do cilja pač podaljšala čez Porezen. Poleg tega je spust iz Raven (Dolenje Ravne) skozi zaselek Čelo nad Cerknim tudi izredno lep in deloma tudi adrenalinski. V Cerkno sva prispela ob 15:50. Na kolesarskem števcu pa sem imel zapisano sledeče. Pot je bila dolga nekaj čez 43 km, povprečna hitrost 9.5 km/h, čas kolesarjenja 4 ure in 31 minut ter največja hitrost malce manj kot 47 km/h. Glavno pa je, da sva cela in tudi oprema deluje. (JR) |
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
| <-/-> Nazaj / Naprej | Backspace Uvodna stran | Home Prva stran | End Zadnja stran | Presledek Start/Stop Prezentacije | Enter Prva slika |