|
| Koledarska zima - zato je treba smučat. Vsaj jaz imam eno tako razmišljanje, pa četudi je zunaj sonček in +10 st. C. Kar je na ta dan resnično bilo. Zato sva se, tudi po sestrinih "nasvetih", odločila za Kotovo sedlo pod Jalovcem iz smeri Tamarja, kajti v januarju tam ni sonca in temperature ne bodo tako visoke. Začetek poti od doma (Vrhnika) je bil prav čuden, saj sva pri Kranju imela dež. No, malce pred Kr. Goro se je nebo razprlo. Mraza pa itak prav nobenega, ene +3 st. C v Ratečah. Parkirava pri velikanki v Planici (940 m) in ob 8:45 v počasnem tempu kar po tekaški progi do Doma v Tamarju (1108 m). Minutni počitek in takoj naprej v smeri cilja. Pod Jalovcem, kjer sva nato zavila desno, sva pomalicala (13:05, cca. 1750 m). Do tu je bila pot najprej skozi gozdiček, nato pa z veliko težavo mimo oz. čez plaz, kar naju je najbolj zdelalo. Po malici naprej je bila špura lepo potegnjena, vendar pa je bila tudi ura že taka, da ali prideva ali pa se obrneva. Oba trmasta ob 15:50 prispeva na Kotovo sedlo (cca. 2130 m). Kratko fotografiranje, pospravilo opreme in nato zelo težak spust. Na vrhu, kljub lepoti, skorja, ki se je predirala, v srednjem delu lepo in trdo, pri plazu pa polno kuglic. Še najlažje je bilo skozi gozdiček do doma v Tamarju :). Tako sva po cca. 40 minutah smučanja sedla za mizo in spila zasluženo pivo (16:30). Po 1/2 ure počitka zopet na smučke in do avta, kamor prideva že skoraj povsem v temi (17:20). Tura je nama obema prinesla veliko lepega, kar nekaj izkušenj, dokaj boleče noge, predvsem pa videnje, da je to nekako najin maksimum. Na poti 8 ur in 30 minut ter 1200 m vzpona in smučanja. (JR) |
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| <-/-> Nazaj / Naprej | Backspace Uvodna stran | Home Prva stran | End Zadnja stran | Presledek Start/Stop Prezentacije | Enter Prva slika |
Izdelano z JAlbum & Chameleon