|
| Ideja za predstavljeno je padla že lansko leto, ko smo skupaj s sestro Tino šli fotografirat Klavže. Že takrat sem vedel, da bo to ena lepših turc in izkazala se je prav taka. Ker je bil popoldne v Cerknem napovedan ribji piknik, sva morala kar pohiteti, saj je Planer načrtoval pot za ene 4 ure. Čeprav je bilo zelo težko, sva vstala ob 5:30, nameščanje Clio-streha-bicikl-prtljažnik je vzelo kar nekaj časa, zato je bil odhod z Vrhnike šele ob 7:00. Tako sva ob 7:50 začela vrteti pedala izpred Divjega jezera (340 m). Mrzlo jutro pri 13 st.C je dalo vedeti, da se vsaj v začetku ne bova kaj veliko potila. Tako sva v lepem, zelo umirjenem tempu potovala proti Idrijski Beli in nato takoj desno v smeri Klavž na Idrijci. Če bi v Beli nadaljevala naravnost pa naju bi pot vodila proti Klavžam na Belci. Po 1,5 ure kolesarjenja v zelo zmernem vzpenjanju sva prispela do Klavž. Nisva se dolgo zadržala, saj sva bila malce pozna, saj bi morala biti ob 12h oz. 13h v Cerknem. Takoj od Klavž naprej se lepa makadamska cesta vzpne do domačije Pr'Zaklavžarju (na zemljevidu Podobnik). Tam srečava g. Štravsa, dr. med., in z njim se zapletemo v krajši pogovor, predvsem glede medvedov, ki jih je v tistih koncih mnogo. Sledil je še 200 m vzpon do glavne ceste Idrija-Vojsko in ravno ta vzpon po makadamsko/asfaltni cesti je bil odsekoma kar zalogaj. Seveda je bilo potrebno na 1000 m malce pomalicati, nato pa v smeri Vojskega. Izredno lepa pokrajina, travniki, gozdovi, prelepi razgledi so naju prav očarali. Na Vojskem sva jo ubrala v smeri Partizanske tiskarne Slovenija, vendar po dobrem kilometru nas znaki usmerijo proti Gačniku. Tu pa je potrebno paziti, da pri odcepu za kmetijo Gačnik zavijemo desno. Midva sva jo itak ubrala naravnost in po kakšnem kilometru spusta (pa ne višinskem) sva pri domačiji vprašala, če sva prav. Itak, da nisva bila in če bi nadaljevala bi prišla v Gorenjo Trebušo. Še sreča, uf! Tako je bilo potrebno malce nazaj, za domačijo Gačnik se en čas gozdna cesta malce vzpenja, nato pa lep spust do Oblakovega vrha (720 m) in naprej do Sp. Idrije ter do izhodišča. Kolesarjenja je bilo za slabe 4 ure, celotna pot s postanki pa slabih 5. Edina škoda je bila, da se je nama malce mudilo, saj bi drugače verjetno res šla do Gorenje Trebuše in nato nazaj do Idrije. Na piknik sva pa itak zamudila 1 uro. Do naslednjič pa lep pozdrav! (JR) |
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
| <-/-> Nazaj / Naprej | Backspace Uvodna stran | Home Prva stran | End Zadnja stran | Presledek Start/Stop Prezentacije | Enter Prva slika |
Izdelano z JAlbum & Chameleon