Uvodna stran/Turno smučanje - Pokljuka (1265 m)

Uvodna stran » Turno smučanje - Pokljuka (1265 m) - Brda (2010 m), 3.4.2010

Po zelo dolgem času je bila obljubljena lepa, sončna sobota. Zato je ni bilo za zamuditi, kljub sneženju v hribih prejšnji dan. Z veliko mero previdnosti sva malo povprašala izkušenejše o turah, ki niso nevarne za take snežne razmere. Veliko je bilo nasvetov, da planina Lipanca nad Pokljuko ponuja lep izlet. Pa še blizu Debele peči (2014 m) je, kamor so bili na taisti dan namenjeni vrhniški planinci. Malce bojazni je bilo glede ceste na Pokljuko, saj je najino prevozno sredstvo že poletno obuto. No, zgodnje vstajanje naju najprej ni navdušilo, saj je bila Vrhnika prekrita z gosto meglo. Vendar pa se je megla poslovila kaj kmalu za odcepi za Kranj - itak sva šla po avtocesti. Na Pokljuki sva avto parkirala pri odcepu za Šport hotel. Odcep za željeno smer je 100 m od tega odcepa v smeri Rudnega polja, gremo pa na desno. Štartala sva ob 9:20 in po dobrih 30 minutah pridemo na prelepo jaso planine Javornik. Prečimo jo in nadaljujemo v smeri gora. Ni bojazni, da bi zgrešili, le slediti moramo tablam za Blejsko kočo na Lipanci (1633 m). Do omenjene koče sva prispela ob 11:30. Hja, moram priznati, da je Bojani šlo veliko hitreje kot meni s smučmi. Pri omenjeni koči sva malce pomalicala in ob 12:00 štartala naprej, in to v smeri za Debelo peč (2014 m), saj je bilo vreme še kristalno jasno. Najin plan je bil pri koči že izpolnjen, vendar pa sva si že dan prej rekla, da morda pa greva vsaj do Okrogleža (1965 m), ki je streljaj od Debele peči. Takoj ob štartu od koče nama je čeljust padla po tleh, saj so iz smeri Debele peči prinoreli smučarski tekači. Ne moreva verjeti, da so se s tekaškimi smučmi pripeljali z Debele peči in pot nadaljevali povsem do doline. Ja, kapo dol! No, po enih 15 minutah se je zame pričela kalvarija, saj sem izredno težko cik-cakal, vendar pa sem vztrajal. V tem času se je tudi vreme povsem skisalo, kot da bi posnemalo moje počutje. Poleg velike izčrpanosti (Bojana je bila OK) sem v desno oko dobil še švic s čela, da sem moral sredi megle in snega vzeti lečo ven, jo oprati in ponovno vstaviti. Ko sva prišla na višino 1930 m, sva srečala nekaj turnih smučarjev, ki so se vračali z Debele peči in po njihovih besedah se vreme odpira in zapira. Ko sva na tej višini malce gledala in opazovala okoliš, sva videla, da se megla oz. oblaki trgajo in kaj kmalu sva ugledala zalite gore v vsej svoji lepoti. Nadaljevala sva svojo pot do vrha Okrogleža, kamor sva prispela ob 13:00. Pogled v smeri Debele peči mi je vzel povsem vso moralo, saj sem vedel, da me ne bo videla, ker nisem imel dovolj moči. Zato sva se odločila, da osvojiva svoj prvi letošnji dvatisočak, Brda. Sicer sva se morala malce spustiti in nato zopet navzgor, vendar je bilo mojih "muk" konec že po pol ure, saj sva prišla na vrh Brd (2010 m). V prijetnem soncu (sicer je bila v bližini oblačnost) sva uživala v razgledu, se okrepčala in pripravila na spust. Spust je bil planiran po desni strani Brd, gledano z vrha. Štartala sva ob 13:50. Smučanje je bilo izreden užitek, čeprav je bil sneg zelo težak in tudi dokaj plazljiv. Zato sem delal raje daljše in blage zavoje, pa tudi Bojano sem raje čakal znotraj vidnega polja. Priznam pa, da mi je vzpon pobral zelo veliko moči in sem smučarski spust prilagodil svojim fizičnim sposobnostim. Najin spust do koče je trajal 50 minut (14:40). Spust pri koči je bil v kotanjo in do koče sem moral smuči nesti. Sneg se je vdiral skoraj do polovice stegen, zato mi je Bojana nesla smuči, sam pa sem povsem izmučen in s krči v nogah prispel do koče. Pivo in malica sta me le dvignila za spust v dolino. Celo Bojana si je privoščila malo pivo, saj sva ga vzela kot hrano in ne kot pijačo. Spust v dolino sva pričela ob 15:10. Do zravnanja terena je bilo smučanje tak užitek, da ga ne morem opisati, pa čeprav je bil med smrekami. Za ravnino nazaj proti cesti sem zopet vpregel pse. Do ceste in avtomobila sva prišla ob 16:50 in povsem na koncu z močmi, še posebej jaz, saj so se (sicer zelo locirani) krči kar vrstili. Morava priznati, da po 7.5 urah hoje (navadne in s smučmi) in 800 m višinske razlike, tej poti ne moreva reči turca. Kljub temu pa je bil dan nepozaben!

Izdelano z JAlbum & Chameleon