|
| Petkovo praznovaje Tanjinega in Pipijevega rojstnega dne se je s poležavanjem zavleklo v sobotno popoldne. Zato sva, čeprav to sovražim, na krajšo pot odšla v nedeljo. Zakaj krajšo? Hja, začela se je sezona formule 1, ki mi prinaša obilo užitkov. Predvsem pa počitek in krepčilni spanec. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, pa še nikogar nimam, da bi navijal zanj. Kimi, come back! Torej, blizu naju je Grmada. Prav prijeten sprehod, malce se človek pretegne in prešvica. Štart je bil iz Mačkovega grabna, lepo okoli mimo turistične kmetije. Saj bi šla direktno skozi vas Setnica, vendar pa nisva poznala snežnih razmer - priznava, da sva zelo previdna, saj ponoči vse globoko zmrzne. Kako pridemo do izhodišča? Skozi Polhov gradec se peljemo po cesti proti Črnemu Vrhu, skozi grajsko dvorišče, nato pa čez kakšen kilometer zavijemo desno. Sicer je Mačkov graben označen, vendar pa zahteva dobro opazovanje. Že na parkirišču po nekaj 10 metrih sva videla, da ne bova sama, saj je bilo zgornje parkirišče polno. No, razen za majčkeno Renault rit. Pot začnemo najprej po asfaltu in nato po makadamu. Na T križišču gremo desno. Do kmetije ne moremo zgrešiti, nato pa tam malce pogledamo po drevesih, da vidimo markacije. Pot do te kmetije je pravšnja za začetno potenje, od nje naprej pa sledi ležerna hoja skoraj po ravnem. Pri tekoči vodi, ki je po mojem povsem pitna, zavijemo levo v klanec, po katerem hodimo kakšnih 10 minut in pridemo do turistične kmetije. Od tam lahko zavijemo proti Malemu in Velikemu Tošču (višji od Grmade), vendar pa zaradi poraščenega vrha ni ravno priljubljena destinacija. Zato gremo raje na Grmado. Ker smo še nekaj dni nazaj imeli sneg, sva imela s seboj poleg obveznih palic tudi mini dereze, ki so se izkazale kot izredno uporabne, saj je bil na nekaterih delih sneg izredno zbit in zato gladek. Na vrhu je bilo resnično božansko, saj sem se lahko slekel in malce sončil. No, 10 minut. Povratek je bil v smeri vasi Setnica, saj sva z vrha videla, da je pot deloma kopna, pa tudi sonce je že prilično zmehčalo ostanke snega. Do avta sva šla polovico poti po gozdu, nato pa po asfaltni cesti. Če hočemo iti del poti po gozdu, je potrebno v vasi pri gostilni zaviti po travniku navzdol, v T križišču pa zaviti levo. Celotna pot je trajala dobre 3 ure, je pa res, da ni bil šprint. Tako sva se zmigala, ujel sem štart (2 minuti prej sem odprl TV), nato pa sva skuhala joto za prihajajoče dni in polento z golažem za kosilo. Po kosilcu pa na kavč in urejanje slik. Do prihodnjič pa lep pozdrav! B in J |
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| <-/-> Nazaj / Naprej | Backspace Uvodna stran | Home Prva stran | End Zadnja stran | Presledek Start/Stop Prezentacije | Enter Prva slika |
Izdelano z JAlbum & Chameleon