Uvodna stran/Slavnik (Koper)

Uvodna stran » Slavnik (Koper) - 6.3.2010

Po smučarsko izkoriščenih vikendih si je predvsem Bojana zaželela malce hoje. Tako sva se napotila na Slavnik, ki leži vzhodno od Kopra. Za samo izhodišče imamo kar nekaj variant, vendar je bila želja, da se resnično sprehodiva. Tako sva se odločila za izhodišče iz Hrpelj, ki so kakšen kilometer od Kozine. V Hrpeljah se peljemo v smeri Reke in pri oznaki za "Gostilno na Vasi" zavijemo desno. Sledimo ulici in za dvema ležečima policajema zavijemo levo, pri omenjeni gostilni pa desno. Na koncu vasi nadaljujemo po makadamu in po dobrih 100 m pripeljemo na parkirišče. Od tu do vrha Slavnika je zapisana hoja 3,5 ure, vendar sva jo midva prehodila v 2 urah in 40 minutah. Nisva toliko hitra, le uradna časovna oznaka je pretirana. Štart je bil ob 8:40. Na samem vrhu Slavnika (1028 m ob 11:20) sva zdržala le toliko, da sva naredila eno slikco, nato pa, zaradi burje, direktno v kočo. Tam pa mmmm, .... njoki z divjačinskim golažem in pivce. Pa ne vsak svoje... bi bilo resnično preveč. V koči sva tudi skovala načrt, da povratek ne bo po cesti v smeri Hrpelj, ampak jo usekava v dolino, nato pa zopet malce gor. Tako sva ob 12:30 štartala v smeri vasi Podgorje, ki leži na 500 m, ravno pod vrhom Slavnika. Tam naju je ujela prava snežna nevihta, česar tako blizu morja ne doživiš ravno vsak dan. Sama sreča, da je bil sneg, ker če bi bil to dež... do avta pa 3 ure. Ojej... Iz te vasi sva jo, za prehodom ceste proti avtocesti in železniške proge proti Hrvaški, usekala po makadamski cesti desno. Ob železnici sva hodila kar dolgo časa, da je Bojana že malce jamrala od dolgčasa. Hja, žal je kakšna pot tudi taka. Na poti sva srečala nekaj domačinov, ki so se muhali okrog traktorja, ki je očitno v snegu obupal poslušnost. Pa ne zaradi količine snega, ki se sploh ni oprijemal... Opazovala sva tudi nenavadne betonske ograje ob železnici in ravno ti domačini so nama razložili, da te ograje preprečujejo nastajanje snežnih zametov na železniški progi. Po razdružitvi železnice v smeri Kopra in Hrvaške prispemo v vas Prešnica, kjer je potrebno paziti, da sredi vasi, malce pred cerkvijo, ne zavijemo po cesti navzdol, ampak gremo rahlo desno navzgor. Sicer bi lahko šli tudi navzdol, pa kaj ko moraš potem gor. No, s te ceste rahlo navzgor moramo najprej s pogledom najti presečišče ceste in železnice. Če smo jo našli, je vsaka beseda odveč, saj moramo čez železnico v hrib. Kaj hitro pridemo do prvega križanja dveh makadamskih cest, tik za ostrim desnim ovinkom. Sledimo dosedanji smeri in po kakšnih 50 m hoje se cesta zopet razcepi. Ena gre naprej, druga pa ostro levo. Sledimo slednji. Po kakšnih 10 minutah hoje pridemo do lovske koče pod Glavico in tudi križišča makadamskih cest. Najširša povezuje Hrpelje in Slavnik. Tako sva jo ubrala levo navzdol in po kar dolgi hoji prispela do nekega gradbišča oz. kamnoloma. Že prej mi je bilo jasno, da sva verjetno falila pravi odcep desno, vendar pa mi navigacijska žilica ni dala miru. Po Bojanini obljubi, da mi zmasira stopala, če jo pripeljem brez napake pred avto, pa je bila navigacijska sposobnost na višku. Nagradno vprašanje: sem dobil masažo ali ne? V vsakem primeru sva najšla Clia, in to ob 15:50. Ker je bila ura zgodnja, sva se vrgla na avtocesto in zapeljala še do Kopra, kjer sva v Žusterni parkirala in se malce sprehodila po pešpoti v smeri Izole in nato nazaj do marine v Kopru. Morava priznati, da naju je urejenost tega dela Kopra pozitivno presenetila. Po kakšni uri hoje po Kopru, sva se vkrcala v Clia in ob 19h parkirala na Vrhniki. To, da sva bila v nedeljo zlomljena, pa je že druga zgodba...

Izdelano z JAlbum & Chameleon