|
| Ker je v hribih padlo že kar nekaj snega, sva se odločila, da pogledava malce proti morju. Sicer je do morja še kar daleč, pa je bilo napovedano vreme še najboljše. Sicer sva kolebala med Čavnom in Golaki, vendar so prevladali slednji. Torej Golaki so hribovje nad Predmejo, ki na drugo stran mejijo na Vojsko in Idrijo. Že takoj pri planiranju poti sva imela malce zmede, kajti na dveh zemljevidih so imena vrhov malce obranjena. Golaki so sestavljeni iz treh vrhov. Mali, Srednji in Veliki Golak. Za Srednji Golak (1480 m) itak ni debate, za ostala dva pa je zelo zmedeno. Namreč eden zemljevid je imel kot najvišji vrh (1495 m) napisan Veliki Golak, drugi pa Mali Golak. Po študiranju "strokovne" literature sva uvidela, da je prav Mali Golak. Namreč poimenovanje ni glede na višino, ampak glede na pašne površine iz preteklih časov. Zato je Veliki Golak visok ravno tako 1480 m. Detajle lahko preberete tu: http://www.gore-ljudje.net/novosti/9290/ . Sedaj pa malce k opisu poti. Priti je potrebno do Cola nad Vipavo. Midva sva jo na Kalcah usekala kar naravnost do Cola. V tem kraju zavijemo v smer Predmeje, kjer v T križišču zavijemo desno proti Lokvam. Po približno dobrem kilometru na svoji desni vidimo veliko parkirišče. Midva sva pustila Clia kar tu in jo mahnila s parkirišča po nemarkirani poti v smeri gozdne ceste, ki preči Golake. Ko sva prišla na to cesto, sva se usmerila desno in ji sledila do prvega večjega križišča, kjer sva jo po njej ubrala levo malce navzgor. Po nekaj 100 metrih je sledilo drugo križišče, kjer sva šla desno (ne proti koči kot nakazuje tabla) in prišla na jaso. Na jasi stoji tabla, ki nakazuje tudi markirano pot, vendar pa sva že prej imela v glavi nemarkirano. Na koncu jase skrenemo v gozd in sledimo poti, ki je kar dobro vidna. Ne priporočava pri večji količini snega. Ta pot se priključi markirani poti iz Idrije oz. Vojskega, ki nas pripelje na vrh Srednjega Golaka. Vidljivost je bila zopet v najinem stilu. Torej nična. Nadaljevala sva v smeri Malega Golaka (prikazan zemljevid nima pravih oznak), ki sva ga dosegla v enih 45 minutah. Po obveznem fotkanju sva šla na zasluženo okrepčilo v Iztokovo kočo. Neverjeten ješpren! Pot nazaj je bila klasična v smeri Predmeje, vendar nisva dolgo zdržala po klasiki, zato sva zaključila pot v smeri najinega prvotnega prihoda. Štart poti je bil ob 10:20, pri koči sva bila ob 12:50, do avta pa sva nato hodila še kakšno urco. |
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
| |||||
|
|
|
|
|
| <-/-> Nazaj / Naprej | Backspace Uvodna stran | Home Prva stran | End Zadnja stran | Presledek Start/Stop Prezentacije | Enter Prva slika |
Izdelano z JAlbum & Chameleon